Predstavniški dom ameriškega kongresa potrdil reforme nadzora NSA
Predstavniški dom ameriškega kongresa je danes s 303 glasovi proti 121 potrdil predlog zakona, ki prinaša nekaj sprememb glede pooblastil Agencije za nacionalno varnost (NSA) pri vohunjenju za ameriškimi državljani, vendar kritiki pravijo, da ne gre dovolj daleč in upajo, da bo senat opravil boljše delo.
Predlog zakona je podprl republikanski predsednik odbora za obveščevalne dejavnosti Mike Rogers iz Michigana, kar je samo po sebi dokaz, da reforme z ničemer bistveno ne omejujejo NSA. Rogers je odločen zagovornik obveščevalnih agencij in odločen nasprotnik reform.
Tudi Bela hiša je izrazila podporo predlogu, za katerega kritiki pravijo, da gre le za poskus pomirjanja javnosti, ki jo je z razkritji o dejavnostih NSA seznanil nekdanji pogodbeni analitik vohunske agencije Edward Snowden.
Bistvo predloga je, da NSA več ne sme hraniti podatkov o telefonskih pogovorih milijonov Američanov, ampak morajo ostati pri telefonskih podjetjih za dobo 18 mesecev. To velja že tako ali tako.
Druga novost je, da mora NSA priti do telefonskih podjetij z nalogom posebnega sodišča Fisa in brskati le tam, kjer to zahteva nalog. Problem je v tem, da predlog zakona ne prinaša nobenih pravih omejitev glede obsega nadzora, sodišče Fisa pa lahko še naprej odloča o nalogih v tajnosti brez nadzora oziroma nekoga, ki bo povedal, da so zahteve NSA pretirane.
Nekaj kongresnikov, ki so glasovali za predlog kljub rezerviranosti, je to storilo zato, ker upajo, da bo senatni odbor za pravosodje pod vodstvom demokrata Patricka Leahyja bolje opravil svoje delo. V sorodnem odboru predstavniškega doma je bil uvodoma potrjen malce ostrejši predlog, vendar pa je do današnjega glasovanja povsem razvodenel, ker so obveščevalci uspeli z lobiranjem.
Predsednik pravosodnega odbora James Sensenbrenner iz Wisconsina, ki je bil doslej zelo kritičen do početja NSA, je priznal, da imajo kritiki prav, saj si tudi sam želi močnejšega predloga. Obenem pa je povedal, da so bili prisiljeni sprejemati kompromise in da je boljša ta reforma kot nobena.
Spletna podjetja kot so Google, Yahoo, Facebook in druga, so podporo predlogu umaknila, ker reforma z ničemer ne zagotavlja konca zlorab NSA. “Če smo se doslej kaj naučili, smo se naučili, da bodo obveščevalci skozi priprta vrata zapeljali cel tovornjak,” je o predlogu menila demokratska kongresnica iz Kalifornije Zoe Lofgren. (sta)