Kjer je nekoč v Murski Soboti stala sinagoga sedaj stoji spomenik
Na predvečer 70. obletnice množičnih deportacij prekmurskih Judov v taborišča smrti so danes v Murski Soboti odkrili pomnik judovski skupnosti. In to na mestu, kjer je nekoč stala sinagoga, porušena leta 1954.
Pomnik stoji na zelenici pred tako imenovanim židovskim blokom, ki so ga kot prvi blok v Murski Soboti zgradili namesto sinagoge, obdaja pa ga originalna ograja nekdanje sinagoge.
Župan mestne občine Murska Sobota Anton Štihec je ob odkritju dejal, da so se s tem simbolno oddolžili številni judovski skupnost, ki je veliko pripomogla k gospodarskemu in kulturnemu napredku pokrajine ob Muri, saj so pospeševali razvoj mnogih panog, v tragediji holokavstva pa so prekmurski Judje doživeli skoraj popolno uničenje.
V Murski Soboti je bilo med obema vojnama središče slovenskega judovstva in sedež t. i. izraelitske verske občine, nanje spominja tudi del nekdanjega judovskega pokopališča, preurejenega v spominski park.
Sinagogo so porušili pred 60 leti. Med drugo svetovno vojno ni bila poškodovana, vendar je po njej peščica preživelih Judov ni mogla vzdrževati in jo je za takratnih 500.000 dinarjev leta 1949 kupil Ljudski odbor občine Murska Sobota, marca 1954 pa sprejel sklep o rušitvi.
Kot glavni razlog za rušenje in gradnjo bloka na tem mestu so oblasti navajale prostorske potrebe, s tem pa je, kot je poudaril Štihec, po mnenju zgodovinarjev in urbanistov nastala nepopravljiva škoda, in to ne samo zaradi uničenja ostanka judovske dediščine, ampak nasploh, saj bi sinagogo lahko uporabljali za kulturne namene.
Erika Fürst, edina še živeča Sobočanka, predstavnica judovske skupnosti, ki je preživela holokavst, pa je v nagovoru dejala, da je bila sinagoga nekomu zelo v napoto, saj je bilo na razpolago več parcel za gradnjo, in spomnila, da so bili med drugo svetovno vojno Judje z drugimi v zelo dobrih odnosih, saj so se družili ne glede na vero.
Fürstova je spomnila na dogodke pred 70 leti, ko so jih Madžari privedli v sinagogo in predali nemškim pripadnikom SS, ti pa so jih internirali v taborišče Birkenau.
“Tam smo bili vse drugo, samo ljudje ne, lačni, žejni, nenaspani, vedno utrujeni, niti pogovarjati se nismo smeli, saj nismo vedeli, kdaj nas bodo poslali v krematorij, peščica, ki je to nečloveško trpljenje preživela in se po vojni vrnila domov, pa je našla uničene domove. Živeli smo v veliki bedi in brez pomoči. Želim si samo to, da se takšne grozote ne bi nikoli več ponovile,” je sklenila Fürstova.
Pobudo za postavitev pomnika so dali občani in občina, ki ga je načrtovala že dalj časa, zanj pa so se zavzeli tudi na Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. (sta)
Judovsko pokopališče v Murski Soboti