Pri LUD Literatura izšla prevodna dela: Lidie Jorge, Josefa Winklerja, Petra Stamma in Janet Frame

V knjigi Mož in kratke zgodbe Lidie Jorge je zbranih sedem kratkih zgodb, ki so poprej izšle v revijah in antologijah, povezuje jih lik ženske, bodisi matere, žene ali dekleta, ki so ujete v nekem prelomnem trenutku življenja. Pet jih je prevedla Blažka Müller Pograjc, dve pa Mojca Medvešek.

Kot je na današnji predstavitvi povedala Müller Pograjčeva, se ženske v zgodbah po eni strani ozirajo v preteklost, po drugi pa opisujejo, pogojno rečeno, moderno portugalsko žensko, ki še danes ne obstaja. Avtorica svoje pisanje velikokrat prežema z nostalgijo, saj tudi sama izhaja iz velike družine, v katerih so v času velikih migracij bile le ženske tiste, ki so ostale zveste portugalski zemlji. Odhajanje in nelagodje ob tem je tudi sicer zaznamovalo portugalsko književnost, je povedala prevajalka.

Josef Winkler je po besedah urednice knjige Gaje Kos eden tistih avtorjev, katerih delo je neločljivo povezano z njihovo biografijo. Že kot otrok se je želel zateči v svet knjig in čeprav doma niso bili revni, zanje ni bilo denarja. Svoj jezik je našel v cerkvi, prav tako ključne podobe, kot so angeli in križ, ki prežemajo večino njegovih del.

Značilnost njegovega pisanja je tudi njegova navdušenost nad deli drugih avtorjev. V pričujoči zbirki tako zgodbe začenja s citati drugih in iz njih izpelje svojo pripoved, je povedala urednica. Poleg tega zaobseže vse pomembnejše postaje; poleg rodne Koroške še Italijo, Indijo in Mehiko, kamor rad potuje. Zgodbe je prevedla Amalija Maček, ki je napisala tudi spremno besedo.

Petra Stamma slovenski bralci poznajo prek njegovega uspešnega romana Agnes, ki je bil preveden v 26 jezikov, zdaj je na voljo še njegova kratka proza. Po besedah urednice Tine Kozin je avtor z minimalistično poetiko in asketskim jezikom, pri čemer raje nakazuje kot dobesedno pripoveduje. Njegovi osrednji temi sta čustvena hladnost sodobnega človeka in hrepenenje po nečem več.

V dveh desetletjih ustvarjanja je postal eden najbolj samosvojih literarnih glasov v Švici in čeprav je relativno mlad avtor, se je že zapisal v kanon švicarske književnosti, ob bok avtorjev, kot so Max Frisch, Urs Widmer in Friedrich Dürrenmatt, je povedala Kozinova. Zgodbe je prevedel Slavo Šerc.

Knjiga Vstopate v človeško srce in druge zgodbe prinaša izbor kratke proze iz treh od skupno štirih zbirk Janet Frame (1924-2004). Kot je povedala prevajalka Julija Potrč, se je ta klasična avtorica sodobne novozelandske književnosti uveljavila že v 50. letih prejšnjega stoletja, v slovenščini je dosegljiv tudi njen roman Karpati.

Avtorica se tematsko rada posveča otroštvu in odraščanju, kar je prisotno tudi v tej knjigi, odlikujejo pa jo psihološki opisi junakov in skoraj poetičen slog pisanja. Zanimiva je tudi njena osebna zgodba: ker so ji postavili napačno diagnozo, da trpi za shizofrenijo, se je morala zdraviti v psihiatričnih ustanovah, nagrada za najboljšo novozelandsko prozo, ki jo je prejela še na psihiatriji, pa jo je rešila pred lobotomijo, je povedala prevajalka. (sta)

LUD Literatura