Madžarska odkupila srebrno posodje, poznano tudi kot Seusov zaklad
Madžarska je odkupila poznorimsko srebrno posodje, poznano tudi kot Seusov zaklad. Po besedah predsednika vlade Viktorja Orbana je s tem Madžarska pridobila “družinsko srebrnino”. Za sedem od skupaj 14 posod, ki datirajo v čas od 4. do 5. stoletja, je država plačala 15 milijonov evrov, pišejo tuje tiskovne agencije.
“Glede na to, da gre za naše srebro, menimo, da je najbolje, da ga hranimo tukaj,” je dejal Orban. Seusov zaklad so na Madžarsko iz Londona pripeljali minuli teden. Dragoceno posodje bo od sobote razstavljeno v madžarskem parlamentu, od leta 2018 pa v novi Muzejski četrti.
Skupna teža posod je 30 kilogramov, na enem od pladnjev, ki je težak kar deset kilogramov, pa je vidno ime nekdanjega rimskega lastnika Seusa, po katerem se imenuje celoten komplet.
Zgodba o Seusovem zakladu sega v 90. leta minulega stoletja, ko je na njegov obstoj spomnil kos iz zbirke, ki ga je dvojica preprodajalcev z Dunaja leta 1980 ponudila na dražbi londonske avkcijske hiše Sotheby’s.
Do leta 1987 so se pojavili še ostali kosi, kupilo pa jih je podjetje, ki ga je vodil britanski lord Northampton. Ta je pozneje posodje v odkup ponudil Muzeju Pail Getty v Los Angelesu, a se je izkazalo, da je vsa dokumentacija, povezana s Seusovim zakladom, ponarejena.
Tedaj so vrnitev srebrnega posodja zahtevale Hrvaška, Madžarska in Libanon. Sodišče v New Yorku je razsodilo v prid lordu Northamptonu, saj naj ob nakupu ne bi vedel, da je dokumentacija ponarejena.
Kje je bil Seusov zaklad izkopan, ostaja neznanka, ravno tako njegova provenienca. Hrvaška zatrjuje, da je bil najden v okolici Barbarige v Istri, Madžarska pa, da na območju Blatnega jezera. Na eni od posod namreč piše Pelso, kar naj bi bilo starodavno ime za Blatno jezero. (sta)
Razstavljeno srebrno posodje poznano tudi kot Seusov zaklad