Stališči SDS in vlade o vlogi KPK pri boju proti korupciji zelo različni

V SDS so v predlogu za sklic današnje izredne seje s sklepi predlagali, da bi se vse represivne naloge s področja korupcijskih kaznivih dejanj, ki so tudi v domeni komisije, skoncentrirale v okviru policije in tožilstva. Poleg tega zagovarjajo sprejem zakonodaje, ki bi nadzor nad premoženjem funkcionarjev prenesla na računsko sodišče. Preventivne naloge s področja korupcije pa bi se lahko opravljale v samostojni organizacijski enoti, ki bi bila sestavni del notranjega ali pravosodnega ministrstva, je njihove predloge na današnji seji povzel Gorenak.

Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v obliki, kakršno imamo v Sloveniji, po njegovih besedah ne poznajo nikjer v Evropi, z izjemo Hrvaške in Latvije. Države, ki imajo s korupcijo najmanj težav, takšnega organa sploh nimajo, medtem pa ima Slovenija, odkar ima KPK, težav s korupcijo vedno več, je pojasnil.

Stranke tranzicijske levice so po prepričanju Gorenaka ves čas skrbele, da na mesta v vodstvu KPK pridejo “njej lojalni ljudje”, komisija pa je levi politični opciji s selektivnim obravnavanjem zadev “vračala usluge”. To se je po njegovih besedah med drugim izkazalo pri obravnavi najema stavbe Nacionalnega preiskovalnega urada, pri nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank in pri nedavni preiskavi kupovanja letalskih vozovnic Adrie Airways po nižjih cenah.

Na drugi strani državni sekretar na notranjem ministrstvu Šefic poudarja, da vlada sicer podpira spremembe in dopolnitve zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki bi odpravile pomanjkljivosti ter zagotovile enako obravnavo zavezancev. Prav tako je Šefic naklonjen spremembam zakonodaje, ki bi šle v smeri podrobnejše opredelitve postopka imenovanja članov vodstva KPK, čeprav po oceni vlade tudi veljavna ureditev omogoča transparentnost postopka.

Ne podpira pa vlada predloga, da bi se pristojnosti nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev prenesle na računsko sodišče. Veljavna ureditev se je namreč po besedah Šefica izkazala za primerno, medtem ko bi dodatne pristojnosti ob vseh aktualnih obveznostih računskega sodišča verjetno zahtevale kadrovsko okrepitev organa in povečanje finančnih sredstev.

Nasploh je KPK zaradi izvajanja načela pravne države nedvomno potreben organ, saj predstavlja vrhovnega nadzornika na področju boja proti korupciji, je na seji DZ poudaril državni sekretar. Kot je pojasnil Šefic, tudi iz ustave izhaja zahteva po boju proti korupciji, saj ta lahko ogrozi vladavino prava ter zmanjšuje politično stabilnost in socialni mir.

Člani matičnega odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo sicer na petkovi seji niso potrdili sklepov, ki so jih predlagali v SDS, zato tudi na plenarni seji poslanci o njih ne bodo glasovali. Kljub temu pa se vsaj sodeč po napovedanem času seje obeta maratonska, skoraj osemurna obravnava problematike. (sta)

Foto: arhiv Demokracije