Bivša predsednika nadzornikov NLB in NKBM o slabih kreditih

Vidic je bil član nadzornega sveta NLB manj kot leto dni v času, ko je banka pripravljala program prestrukturiranja, ki ga je zahtevala Evropska komisija. Del tega časa je bil nadzornikom največje slovenske banke tudi predsedoval.

Povedal je, da so program prestrukturiranja pripravili v banki, na finančnem ministrstvu pa so ga brez njihove vednosti deloma popravili. To se mu ne zdi nič posebnega, saj je morala program v Bruselj poslati država. Sestankov s finančnim ministrstvom ali Banko Slovenije ni imel, je pa sam zaprosil za srečanje s takratnim guvernerjem Markom Kranjcem.

Na vprašanje, zakaj je zaprosil za sestanek z guvernerjem, je Vidic odgovoril, da o tem ne more javno govoriti. Predsednik komisije Marko Pogačnik (SDS) je zato sejo za javnost zaprl.

Vidic je sicer uvodoma opozoril na kar nekaj pomanjkljivosti v NLB, ki jih je opazil v času svojega mandata. Tako je denimo omenil neoptimalno organizacijo, saj so tudi njene hčere imele svoje hčerinske družbe in v takšnih primerih je upravljanje težko.

Predvsem pa je opozoril na problem upravljanja s tveganji. “Nisem opazil posojilne politike in sistemskega nadzora,” je opozoril. Zato so v tistem času tudi začeli iskati novega člana uprave za upravljanje s tveganji.

V zvezi s tem je zatrdil, da je od uprave želel, naj se jasno določi, pod katerimi pogoji bo banka odobravala kredite. “Pri podaljševanju posojil smo bili do uprave zelo zahtevni,” je zatrdil in dodal, da so zahtevali pojasnila in jih niso odobravali avtomatsko. Prav tako so bili strogi pri odpisih in jih niso odobravali kar na lepe oči.

Toplek pa je o položaju v NKBM povedal, da se je slabšal sorazmerno s slabšanjem položaja vseh komitentov banke. Pri odločanju o dodeljevanju kreditov so v banki zahtevali tistemu času primerna zavarovanja in ustrezno presojali boniteto kreditojemalcev, a glede na to, da je bilo največ slabih kreditov odobrenih med letoma 2004 in 2008, je Toplek ugotovil, da obrambni mehanizmi v času izobilja tako kot drugod tudi v bankah ne delujejo tako kot v času pomanjkanja.

Kriza, ki je izbruhnila v letu 2008, je vodila k temu, da so dobri komitenti postajali vse slabši, posledično so dobri krediti postali za banko slabi, je pojasnil. Topleku se sicer zdi logično, da se podjetje, ki se sooči s pomanjkanjem denarja, v dilemi, kje dobiti denar za plače, najprej odloči za prenehanje plačevanja obresti.

Ob tem je bil kritičen do pomoči države bankam. “Menim, da bi se morali lastniki takrat odzvati podobno kot v Evropi, ko so bančni sektor na hitro normalizirali, ne pa da smo to vlekli tri do štiri leta,” je dejal. Po njegovem mnenju imamo danes od bank veliko manj kot v letih 2008 in 2009, dokapitalizirane banke namreč sedijo na državnem denarju in ne dajejo kreditov.

Toplek je nadzornemu svetu NKBM predsedoval med avgustom 2009 in avgustom 2011, ko je bil sredi mandata brez obrazložitve razrešen. “Bi lahko razrešitev hipotetično povezali z dokapitalizacijo v letu 2011,” je vprašal Pogačnik, Toplek pa je odvrnil, da več kot hipotetično.

Prepričan namreč je, da je takratna AUKN njegovo razrešitev predlagala zaradi dokapitalizacije, po kateri se je z delnicami NKBM kmalu začelo trgovati tudi na borzi v Varšavi. “Predvidevam, da marsikdo ni bil zadovoljen s tem, da smo na tako samostojen in neodvisen način izpeljali dokapitalizacijo,” je dejal Toplek, ki je prepričan, da bi okrepitev kapitalske ustreznosti banke uspela tudi brez intervencije AUKN, ki je takrat državnim podjetjem naložila nakup delnic banke.

Dokapitalizacija NKBM v letu v letu 2011 je člane komisije tudi najbolj zanimala. Toplek je pojasnil, da jim jo je država obljubila že poleti 2009, a po več kot letu dni so ugotovili, da z njo ne bo nič. Namesto tega jim je AUKN predlagala prodajo nekaterih naložb, česar pa niso storili. To bi bilo v popolnem nasprotju s strategijo banke in idejo o drugem finančnem stebru v Mariboru, je dejal.

Uprava in nadzorni svet banke sta zato začela sama iskati kapital na tujih finančnih trgih, pa čeprav je takrat ta ideja glede na razmere izgledala utopična. Odločili so se za varšavsko borzo in zanimanje je bilo veliko, vendar je AUKN državnim podjetjem naložila nakup delnic. “Posledično smo zavrnili 60 milijonov evrov vrednosti interesentov in se dokapitalizirali na način, kot si ga je zaželela država,” je spomnil Toplek, ki je bil z dokapitalizacijo banke sicer zadovoljen, ne pa tudi z intervencijo države oz. AUKN. Posledično je vrednost delnice začela hitro padati, je povedal. (sta)

Slika je simbolična