Strici iz ozadja imajo imena, priimke in znan »rodovnik«

8

vinkogorenak4Piše: Vinko Gorenak, poslanec SDS

Ne vem več kdo izmed politikov, je prvi uporabil besedno zvezo »strici iz ozadja«, zdi pa se mi, da je to bilo v času odhajanja Pahorjeve vlade. Zdi se mi, da ima avtorske pravice nad to besedno zvezo sedanji minister Dejan Židan, čeprav jo je tudi sedanji predsednik države začel kar kmalu uporabljati.

Tudi sam sem to besedno zvezo večkrat uporabil pri pisanju na tem blogu, kot tudi pri razpravah v Državnem zboru. Sam pod tem pojmom prepoznavam točno določeno skupino ljudi, ki pripada nekdanjemu vodstvu komunistične partije, tako na občinskih nivojih, kot na nivoju Slovenije in seveda pomembnemu delu nekdanje politične policije (v nadaljevanju UDBA). Ta skupina ljudi, v Sloveniji vse od njene osamosvojitve do danes, po popolnoma enakih vzorcih upravljanja in odločanja v državi, v seveda spremenjenih političnih okoliščinah, dejansko iz ozadja upravlja in odloča v državi. Pri tem je seveda manj pomembno kdo je predsednik vlade in kdo je predsednik države. Tu in tam se jim za kratek čas »zgodi« kakšna »neljuba napaka« v podobi Janše, morda tudi Pahorja, kar bo pokazal čas, toda v bistvu obvladujejo državo.

O tem kdo je pred osamosvojitvijo Slovenije odločal prav o vsem, najbrž ni več nobenega dvoma. Tisti, ki je bil na oblasti. To je bila komunistična partija. Majda Potrata bi me gotovo popravila in podučila, da je bila to zveza komunistov in da UDBA ni bila UDBA ampak Služba državne varnosti ali SDV. Tudi prav, bistva pa to ne spremeni. Tudi po takratni ustavi je komunistična partija imela edina oblast, druge politične stranke so bile seveda prepovedane. Za to prepoved je v praksi v Sloveniji skrbelo približno 700 do 800 redno zaposlenih v nekdanji UDBI, ter seveda desettisoči njihovih rezervistov in predvsem ovaduhov.

Toda komunisti pravijo, da so leta 1990 »sestopili« z oblasti, kar je seveda čista manipulacija. Resnica je v tem, da so pristali na večstrankarske volitve, ker so to pač morali, pa tudi pogled proti Romuniji in še kam, jim je pognal strah v kosti. Takoj po tem so postali »prenovitelji«. To še največ pove o njihovem bistvu. Točneje bi bilo, če bi si nadeli izraz »prelevitelji«. Kaj pa 700 do 800 zaposlenih v UDBI? Leta 1990 sem že bil svetovalec ministra Igorja Bavčarja in član njegovega kabineta. Še danes se spomnim nekega sestanka na katerem smo govorili o tem, kaj s to službo. Prevladalo je demokratično in nemaščevalno stališče, da službo preoblikujemo v SOVO, da pa tiste, ki se res ne morejo prilagoditi novemu času upokojimo s polno pokojnino. To je bila največja napaka, ki smo jo lahko takrat sploh naredili. To službo bi morali preprosto ukiniti v celoti. Tudi o tem sva modrovala z Igorjem Bavčarjem na tistem znamenitem kosilu v policijski menzi  na Kotnikovi 8 v Ljubljani, ki so mi ga leta 2012 tako očitali. Do leta 1998, dokler je veljalo zakonsko določilo o tako ugodnem upokojevanju se je tako upokojilo nekaj manj kot 400 zaposlenih v nekdanji UDBI. Najmlajši upokojenec je bil star 39 let, najmlajša upokojenka pa mislim da dobrih 34 let.

Ti dve strukturi, po večini precej radikalnih političnih levičarjev, po moji oceni še danes tvorita udarno jedro tako imenovanih »stricev iz ozadja«. Njihov »rodovnik« je torej povsem prepoznaven. Obe ti dve strukturi (na občinskih in državnem nivoju vodilni ljudje nekdanje komunistične partije in UDB-ovci, ter njihovi ovaduhi) bi morali, tako kot drugod v vzhodni Evropi, doživeti lustracijo. To pomeni, da bi jim morali za določeno časovno obdobje, prepovedati politično udejstvovanje in zasedbo odgovornih položajev v javnem sektorju, sodstvu in še kje.  To se seveda ni zgodilo. Ti ljudje so se »naselili« tako rekoč povsod, kjer je denar, povsod kjer padajo pomembne odločitve. Ti ljudje so na nek način ugrabili državo.

Pa da ne bomo govorili kar tako na pamet. Navedimo nekaj primerov. Že sam šef komunistov in politični šef UDBE Milan Kučan se je »prelevil« v demokratično izvoljenega dvakratnega predsednika novonastale države, čeprav samostojna Slovenija »nikoli ni bila njegova intimna izbira«, kot je povedal sam. V vseh sestavah Državnega zbora je bilo kar 37 poslancev (v tej sestavi jih je 5), ki so bili sodelavci ali ovaduhi nekdanje UDBE. Koliko jih je bilo v občinskih vodstvih partije in v vodstvu partije na državni ravni, bi se dalo izračunati. Koliko enih in drugih je bilo na položaju predsednika vlade, države, koliko je bilo ministrov, bi se dalo prav tako izračunati. Bi pa to zahtevalo nekaj mesecev sedenja v Arhivu RS. Iz omenjenih dveh struktur prihaja tudi pomemben del  direktorjev gospodarskih družb v večinski državni lasti, prav tako pomemben del vodilnih v širšem javnem sektorju, pa tudi pomemben del sindikalnih vodij, da ne govorimo o pravosodju, kjer se jih je zbralo prav tako zajeten šopek in zasedajo najpomembnejša mesta. Dolgoročno pa so za te strukture pomembne seveda univerze, vse do pomembnega dela fakultet, zlasti pa ogromna večina medijev.

Kot sem že zapisal, ti ljudje danes v veliki meri vodijo državo iz ozadja in odločajo praktično o vsem, tako kot so nekoč. Za sedaj obstaja ena razlika, to je ta, da (še) ne morijo, tako kot je to počela nekdanja UDBA, zato pa o taki »potrebi« že govorijo. Poglejmo nekaj primerov.

  • Najmlajši upokojenec s polno pokojnino, nekdanji kriminalist Mitja Klavora, v podobi sekretarja ZZB, je leta 2012 govoril o vladi Janeza Janše in o »debilnem Gorenaku in nasilnem Pličaniču«, ter seveda o tem, da so borci med drugo svetovno vojno pokazali, kako se streže pošasti, ki je prišla v naše kraje.
  • Na čelu ZZB je do nedavna bil pripadnik teh struktur Janez Stanovnik, znani gromovnik in pravičnik iz Dražgoš, dejansko pa uživalec priviligirane pokojnine, ki pomembno vpliva na velik del javnega mnenja, saj mediji nekritično povzemajo njegova skrajno kontroverzna stališča.
  • Vse sodne odredbe za hišne preiskave Franca Kanglerja so kriminalisti »slučajno« spisali točno tisti dan, ko je bil dežurni preiskovalni sodnik Janez Žirovnik, ki je »slučajno« vse hišne preiskave tudi odobril. Leta 1990, je bil po besedah Romana Leljaka zaposlen v UDBI in je bil precej blizu Ivanu Erženu, ki je po besedah Romana Leljaka naročil uničenje arhivov UDBE.
  • Čisto slučajno je aktualni državni sekretar na notranjem ministrstvu danes Boštjan Šefic, po besedah Romana Leljaka leta 1990 zaposlen v UDBI in precej blizu tega istega Ivana Eržena.
  • Verjetno še niste pozabili Draga Isajloviča, zagrizenega svetovalca ministra za finance Franca Križaniča, ki se bolj kot na prave finance verjetno spozna na UDBO-vske finance.
  • Kaj dela prvi med UDB-ovci Janez Zemljarič, pa je javnosti tako ali tako že vsaj nekaj malega znano. Leta 2009, ko so se strici iz ozadja odločili, da je treba Boruta Pahorja zamenjati v vlogi predsednika države, naj bi kar na zabavi ob njegovem rojstnem dnevu odločili, da bo Boruta Pahorja zamenjala Katarina Kresal. Takoj je seveda postala govornica v Dražgošah. Toda nepredvideno se ji je zgodila afera NPU, ki sem jo v pomembnem delu v Državnem zboru obelodanil sam.

Še bi lahko naštevali, toda poglejmo še za hip k stricem iz ozadja. Njihove moči ne kaže zanemarjati. Ena njihovih najpomembnejših nalog je tudi kadrovanje. Poglejmo še dva njihova dosežka pa tudi spodrsljaja na tem področju.

  • Leta 2011 so se odločili, da na mesto predsednika vlade postavijo Zorana Jankoviča. Mnogi med njimi so šli kar v procesiji v mestno hišo v Ljubljani, se poklonili Jankoviču in ga javno prosili naj gre na volitve. Jankovič je njihovo voljo izpolnil, ustanovil PS, mediji so opravili svoje in Jankovičeva PS je na volitvah zmagala. Toda Jankovičevi politični šlamastiki gre zasluga, da je vlado sestavil Janez Janša. To je strice iz ozadja tako hudo ujezilo, da so Jankoviča odpisali, ga pustili na ljubljanskem županskem stolu, vlado Janeza Janše pa preprosto s pomočjo sindikatov in medijev vrgli iz oblasti, kar je prav s temi besedami potrdil eden izmed organizatorjev protestov Lenart Zajc.
  • Leta 2012 so se odločili, da bo predsednik države v drugem mandatu Danilo Turk. Vse je steklo kot po maslu, medijski propagandni stroj bi moral še opraviti svoje in njihova volja bi bila udejanjena. Toda proti njihovi volji se je postavil Borut Pahor in kandidiral za to mesto tudi proti volji svoje lastne stranke, ki ga je podprla šele ob realnem pogledu na javno mnenjske ankete. Postavil se je torej proti volji stricev iz ozadja. V znameniti anonimki Fišergate 2 smo 06. 12. 2013 lahko prebrali, da se bo tožilstvo lotilo Boruta Pahorja, kar naj bi se zgodilo prav te dni. Je Štefanec neke vrste uvod v igro stricev iz ozadja? Povsem mogoče, saj sodi v njihovo skupino, bil je namreč zadnji partijski sekretar v Murski Soboti.
Št. komentarjev: 8
  1. haapy yack pravi

    hajlili
    Ja res imajo. Tudi strici iz ozadja globalizacije imajo imena in priimke. Če kdo o njih spregovori je to takoj teorija zarote. Seveda tume ne morejo dojeti, da je to že družbeni pojav in nikaka teorija zarote.
    hajlo

  2. veteran pravi

    Res imajo imena,pa tudi vinko jih pozna,saj se je dolga leta intenzivno družil s temi rdečuhi ,po katerih sedaj pljuva! Tipično za SDS-ovske podgane!

  3. srečko pravi

    Da nekdanji minister MNZ-ja tako ovaduško razkriva delovanje legalnih služb,ki so delovale znotraj MNZ-ja,je dokaz,kako nikakor ne bi smeli dovoljevati,da se sploh približajo odgovornim funkcijam. Znameniti “Hanzi”,je bil na plačilni listi Mihe Brejca,ko je ta vodil VIS – “pa nikome ništa…..”bi dejal majer……

  4. Narim pravi

    Vinko raztura.
    Bojim se dne, ko bo obelodanil, da je Tito tud bil komunist.
    😉

  5. ingo pravi

    Rodovnik teh tipov je predvsem tisti povezan z barićevićevo garažo.

  6. dabldžej pravi

    Tudi sestrične iz ozadja imajo imena in priimke.
    Gomboc, Pajenk, pa take pa to.

  7. runkl pravi

    krof

  8. runkl pravi

    gofla

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen