Anketa Dela: Štefanec bi moral odstopiti, rudarjem RTH plebiscitarna podpora

0

Novi predsedik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec bi moral odstopiti, menita slabi dve tretjini vprašanih v tokratni anketi časnika Delo. Hrastniški rudarji pa imajo v javnosti plebiscitarno podporo. Evropskih volitev, če bi bile ta mesec, bi se udeležila tretjina vprašanih, kar je nekoliko več kot v februarski anketi.

Da bi Štefanec moral odstopiti, meni 62 odstotkov anketiranih, medtem ko je nasprotnega mnenja, da bi lahko ostal predsednik protikorupcijske komisije, 16 odstotkov. Slaba petina, 22 odstotkov, se jih ni znala opredeliti. Podrobnejši vpogled v sociodemografske podatke kaže deljena mnenja glede na strankarske preference: podporniki SDS večinoma menijo, da bi moral Štefanec odstopiti, medtem ko podporniki PS menijo, da bi moral ostati na mestu predsednika komisije.

Na vprašanje, kakšno mnenje imajo o novem vodstvu KPK (podpredsednika sta sicer odstopila sredi minulega tedna), jih je 56 odstotkov odgovorilo, da je sestava senata neprimerna, 13 odstotkov jih je menilo, da je primerna, tretjina pa se jih ni opredelila.

Da največjo odgovornost za izbor in potrditev senata KPK nosi izbirna komisija, meni 46 odstotkov vprašanih. Da je bolj odgovoren predsednik republike Borut Pahor, meni 37 odstotkov anketiranih. Da izbirna komisija nosi večjo odgovornost, menijo predvsem podporniki SDS in anketiranci z visokošolsko izobrazbo, da je bolj odgovoren Pahor, pa menijo predvsem podporniki PS in moški.

Stavko rudarjev v Rudniku Trbovlje-Hrastnik je podprlo 91 odstotkov vprašanih, zgolj štirje odstotki je niso.

Na vprašanje, ali so zaskrbljeni zaradi ukrajinske krize, jih je 59 odstotkov odgovorilo, da so zaskrbljeni, 40 odstotkov pa ne. Pri tem izstopa podatek, da so starejši anketiranci veliko bolj zaskrbljeni kot mlajši, kar je verjetno mogoče pripisati izkušnjam in spominom iz obdobja hladne vojne. Pobudo Karla Erjavca, da bi bila Slovenija posrednik v sporu med EU in Rusijo zaradi Ukrajine, pa je zavrnilo 79 odstotkov vprašanih, podprlo pa jo je le 18 odstotkov.

Če bi bile evropske volitve v nedeljo, bi bila volilna udeležba 31-odstotna. Toliko vprašanih je odgovorilo, da bi se volitev zagotovo udeležilo. Pred mesecem dni jih je bilo odločenih, da bodo volili, 25 odstotkov. Iz primerjave je mogoče razbrati, da se je v mesecu dni povečal delež tistih, ki so prepričani, da se bodo volitev zagotovo udeležili, zmanjšalo pa število tistih, ki še niso bili povsem prepričani.

Telefonsko anketo je za uredništvo Dela na reprezentativnem vzorcu 404 odraslih državljanov 12. in 13. marca opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik. Nekatera odstopanja sociodemografske sestave anketirancev glede na sestavo odraslega prebivalstva Slovenije popravlja uteževanje s kombiniranimi utežmi. (sta)

boris stefanec2Foto: arhiv Politikis.si

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen