Problem brezdomk narašča, zavedanje o njem slabo

V Sloveniji problematika brezdomnih žensk in otrok sploh še ni bila celovito kakovostno obdelano, čeprav so brezdomne ženske in otroci veliko bolj ranljivi na ulici kot moški, saj so izpostavljeni nasilju, spolnim zlorabam in trgovanju z belim blagom. V okviru evropskih projektov pod okriljem katerih sta bili izvedeni raziskavi o brezdomstvu žensk in otrok, pa je Slovenija vendarle dobila relevantne podatke o tej problematiki.

Število brezdomnih oseb, tudi žensk, narašča v skorajda vseh evropskih državah. V Sloveniji brez doma ostanejo številne starejše ženske po izgubi dolgoletnega partnerja. Bodisi zaradi pomanjkanja sredstev ne morejo plačevati obveznosti in so deložirane, bodisi jih na cesto vržejo nevestni otroci. Ker nimajo dovolj sredstev za bivanje v domu za ostarele, končajo v zavetiščih za brezdomce.

Podatka o tem, koliko je brezdomk, ni. Največ jih namreč prespi pri kolegih ali prijateljih, pa tudi v zapuščenih stavbah, v parkih in na avtobusnih ter železniških postajah. Le pet odstotkov naj bi jih bilo nastanjenih v zavetiščih. Številne imajo težave v duševnem zdravju zaradi neprestane socialne stiske, kaže raziskava.

Mateja Prosen iz Centra za socialno delo Kranj in vodja Zavetišča za brezdomce Kranj Romina Purič sta pojasnili, da je definiranje brezdomstva izredno kompleksno. Pogosto je tako imenovano nevidno brezdomstvo, saj ženske, ki jih je sram položaja, v katerem so se znašle, rešujejo svoj stanovanjski problem prek neformalnih mrež.

Raziskave, ki jih je v Evropi izvedla vodja projekta Kate Moss s kolegi, so pokazale, da je v številnih primerih brezdomstvo žensk posledica nasilja v družini. Velikokrat so pri brezdomkah prisotni tudi odvisnost od drog ali duševne težave. Problem pa je pomanjkanje oskrbe za brezdomke, saj tiste, ki so bile žrtve nasilja, zavračajo oskrbo v zavetiščih, v katerih so tudi moški.

Tudi v Sloveniji primanjkuje specializiranih storitev za brezdomne ženske. V Sloveniji sploh ni zakonodaje oziroma strateških dokumentov, ki bi opredeljevali in priznavali obstoj problema brezdomnih žensk. “Pred tem problemom si velikokrat zatiskamo oči, saj je to najlažje storiti,” je poudarila Prosenova.

Kot ugotavlja Mossova, je v celotni Evropi velik problem v pojmovanju in sprejemanju brezdomstva. “Vlade vztrajajo pri dojemanju brezdomstva kot osebnega in ne družbenega problema. Brezdomstvo tako ostaja stigma,” je dejala in poudarila, da brezdomstvo lahko prizadene osebe iz vseh okolij.

Namen današnje nacionalne konference o brezdomnosti žensk, ki ji bo v petek sledila še konferenca o problematiki brezdomstva med otroci, je javno spregovoriti o obstoju in razširjenosti problemov brezdomnih žensk in otrok. Kot je poudarila Prosenova, je namen mreže izvajalcev, ki delajo z brezdomci, opozarjati državo na problematiko. “Smo zadnja obrambna linija,” je izpostavila. (sta)