Mednarodna skupnost zaskrbljena zaradi kritičnih razmer na Krimu

“EU poziva Rusijo, naj takoj umakne oborožene sile na njihove izhodiščne položaje ter brez odlašanja pristane na poziv Ukrajine k posvetovanjem,” piše v sklepih, ki so jih sprejeli ministri EU v Bruslju na zasedanju, ki so ga sklicali v soboto po ruski odobritvi možnosti vojaškega posredovanja na Krimu.

“Če Rusija ne bo ukrepala za umiritev razmer, bo EU odločila o posledicah za dvostranske odnose med EU in Rusijo, na primer o zamrznitvi dvostranskih pogovorov o vizumskih vprašanjih in novem sporazumu, ter preučila nadaljnje usmerjene ukrepe,” so zapisali v sklepih.

Vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec je zadovoljen, ker unija ni zaprla vrat političnemu dialogu z Rusijo, pri čemer je izpostavil pomen torkovega srečanja visoke zunanjepolitične predstavnice EU Catherine Ashton z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom.

Zadovoljen je predvsem zato, ker dogovorjeni ukrepi za zdaj ne bodo imeli posledic za slovensko gospodarstvo, saj je Rusija pomembna gospodarska partnerica Slovenije; prav tako je pomembna za energetsko oskrbo.

Direktor Centra za mednarodno poslovanje pri GZS Aleš Cantarutti je sicer za STA ocenil, da bo dogajanje v Ukrajini močno vplivalo tudi na slovenska izvozna podjetja. Izvoz v državo je lani dosegel več kot 220 milijonov evrov, letos pa bi zaradi negotovih razmer lahko znašal tudi do pol manj.

Glede razmer v Ukrajini se je oglasil tudi slovenski politični vrh. Predsednik republike Borut Pahor je pozdravil vse diplomatske napore mednarodne skupnosti, ki bi rešili nevarno zaostrovanje razmer po mirni poti. Premierka Alenka Bratušek pa je menila, da se moramo vsi potruditi in narediti vse, da v Ukrajini ne pride do oboroženega spopada.

Za četrtek so v Bruslju napovedali izredni vrh EU o Ukrajini.

Voditelji držav skupine industrijsko najbolj razvitih držav G7 (ZDA, Japonska, Nemčija, Velika Britanija, Kanada, Francija in Italija) ter predsednika Evropskega sveta in Evropske komisije so pred tem v izjavi obsodili rusko kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine ter sporočili, da začasno opuščajo vse pripravljalne aktivnosti na junijski vrh skupine G8 v ruskem Sočiju. Skupini G8 letos predseduje Rusija.

Rusijo so pozvali, naj vprašanja, ki jih ima z Ukrajino glede varnosti in človekovih pravic rešuje z neposrednimi pogajanji in, če je treba, tudi z mednarodnimi opazovalci ali posredniki pod pokroviteljstvom ZN ali Ovse.

Moskva je odločitev voditeljev držav G7 označila kot kontraproduktivno in v nasprotju z načelom konstruktivnega sodelovanja v okviru tega formata.

Kot nesprejemljive je obsodila tudi grožnje ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja, ki je Rusijo v nedeljo obtožil invazije na Ukrajino in povedal, da ZDA in zavezniki razmišljajo o uvedbi gospodarskih sankcij, prepovedi potovanj, zamrznitvi premoženja, trgovinskih kaznih in izključitvi Rusije iz skupine G8.

Kerryja, ki bo v torek obiskal Kijev, je Moskva obtožila, da se je vrnil h “klišejem hladne vojne”, ZDA pa, da so zaprle oči pred rusofobijo in antisemitizmom med protestniki opozicije, ki so prevzeli oblast v Kijevu.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ob začetku rednega zasedanja sveta ZN za človekove pravice v Ženevi nove ukrajinske oblasti obtožil kršenja pravic manjšin in dejal, da bodo ruske sile tam ostale “do normalizacije razmer”.

Ruski premier Dmitrij Medvedjev pa je ponovil, da odstavljeni ukrajinski predsednik Viktor Janukovič ostaja legitimni predsednik države in da Moskva ne priznava novega ukrajinskega vodstva.

Rusko zunanje ministrstvo je medtem sporočilo, da imata Rusija in Kitajska načeloma enako mnenje o Ukrajini, o čemer sta se po telefonu pogovarjala Lavrov in njegov kitajski kolega Wang Yi.

O razmerah v Ukrajini je govorila tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Ta bo poslala predhodnico opazovalcev v Ukrajino, zaradi nasprotovanja Rusije pa še ni dogovora o opazovalni misiji, je na Dunaju sporočila pomočnica Kerryja, Victoria Nuland. Govorili so tudi o možnosti oblikovanja kontaktne skupine za Ukrajino, kar je predlagala nemška kanclerka Angela Merkel. Po trditvah Berlina je to idejo podprl tudi ruski predsednik Vladimir Putin.

S Krima medtem tuji mediji poročajo, da je že pod nadzorom ruske vojske, čeprav ni bil izstreljen noben strel. Ukrajinska vojaška oporišča so obkoljena, ključna infrastruktura, kot so letališča, so zasedli ruski vojaki.

Po trditvah oblasti v Kijevu so sicer vojaška oporišča še vedno pod nadzorom ukrajinske vojske, saj so vojaki in njihovi poveljniki zavrnili predajo. Ruska črnomorska flota, ki ima sedež na Krimu, naj bi po trditvah Kijeva ukrajinski vojski na Krimu postavila do torka rok za predajo. V nasprotnem primeru jim je zagrozila z napadom. Ruska črnomorska flota je te trditve zanikala kot “popolno neumnost”. Ultimat naj bi se iztekel v torek okoli 4. uri po srednjeevropskem času.

Ukrajinske oblasti so tudi sporočile, da je na Krimu v zadnjih 24 urah pristalo deset ruskih bojnih helikopterjev in osem vojaških tovornih letal. Prišlo naj bi dodatnih 6000 ruskih vojakov, potem ko so o prihodu dodatnih 6000 vojakov poročali že v petek.

Ukrajinske obmejne enote poročajo o kopičenju oklepnih vozil na ruski strani morskega kanala, ki loči Krim in Rusijo. Proruske enote so zavzele tudi pristanišče za trajekt v kraju Kerč na skrajnem vzhodu Krima, od koder vozijo trajekti v Rusijo.

V nedeljo je nepričakovano odstopil poveljnik ukrajinske mornarice Denis Berezovski in prestopil na stran proruskih oblasti na Krimu. Novi poveljnik ukrajinske mornarice, admiral Sergej Gajduk, pa je zagotovil, da mornarica ne bo dovolila uporabe svojega orožja in prelivanja krvi na svojem območju.

Nemirno je tudi na vzhodu Ukrajine. Okoli 300 proruskih protestnikov je zavzelo zgradbo regionalne vlade v mestu Doneck, na kateri že več dni plapola ruska zastava. O proruskih protestih so v zadnjih dneh poročali tudi iz Harkova. (sta)

Protestniki v podporo ruskim interesom na krimskih ulicah