Zaradi sporov med investitorji grozi rušenje objekta za zdravljenje zasvojencev
Kompleks centra za zdravljenje odvisnikov v Cetorah, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, zaradi nesoglasij med investitorji še nima gradbenega dovoljenja, zdaj pa mu grozi rušenje. V občini Izola zahtevajo, da se ovrednoti njihov solastniški delež, v društvu Drevo življenja pa opozarjajo na neodzivnost občine v preteklosti.
Skoraj dva milijona evrov vreden kompleks objektov za potrebe terapevtske skupnosti, ki že tri leta sameva, so investitorji zgradili v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, kar je poleg gradbenega inšpektorja ugotovila tudi Upravna enota Izola in zavrnila izdajo uporabnega dovoljenja ter napotila investitorje k pridobitvi spremenjenega gradbenega dovoljenja. Zaradi nesoglasij okoli lastništva pa investitorji dovoljenja vse do danes niso pridobili, so za STA pojasnili na Inšpektoratu RS za promet, energetiko in prostor.
Gradbeni inšpektor je zaradi neskladne gradnje izdal odločbo, ki je s sodbo Upravnega sodišča v Novi Gorici postala pravnomočna. Glede na dejstvo, da kljub prvi inšpekcijski odločbi inšpekcijski zavezanci niso pridobili spremenjenega gradbenega dovoljenja, je gradbeni inšpektor nadaljeval z inšpekcijskim postopkom in izdal drugo odločbo, s katero je odredil odstranitev neskladnih objektov v zgrajenem kompleksu objektov za potrebe terapevtske skupnosti, so še navedli na inšpektoratu.
Kot so dodali, je pristojno ministrstvo pritožbo zoper to odločbo zavrnilo, izvršilni postopek pa še ni bil uveden, saj rok za odstranitev še ni potekel.
Izolska občina je sprožila tožbo zoper Društvo za pomoč zasvojencem od nedovoljenih drog Drevo življenja in njegovega predstavnika Petra Štuvo, saj želi, da bi glede na vložena sredstva določili solastniški deleži pravdnih strank, so za STA pojasnili na občini.
“Občina je namreč vlagala finančna sredstva v objekt in bi rada, da se ta vložek ovrednoti in določi solastniški delež, ki bo ustrezal vložku,” so poudarili in dodali, da je občina v zemljiški knjigi le desetodstotna solastnica, čeprav je bil njen vložek v objekt večji.
Ob tem so navedli, da niso imeli priložnosti ugotoviti dejanskega stanja objekta in okolice: “Našemu cenilcu je bil namreč večkrat zavrnjen dostop na parcelo, zaradi česar nismo mogli narediti ogleda in ustrezno ukrepati.”
Štuva, ki poudarja, da gre pri gradnji za malenkostna odstopanja, je za STA spomnil, da spor sega vse do leta 2006. Tedaj so pripravili vso potrebno dokumentacijo in zaprosili z spremembo gradbenega dovoljenja, a se na občini s tem niso strinjali.
Spor na sodišču zoper njih je sicer vložil prejšnji župan Tomislav Klokočovnik, vendar se po besedah Štuve tudi sedanji župan Igor Kolenc, čeprav je bil Štuva nekajkrat pri njem, ni nikoli izjasnil glede prihodnosti objektov. “Njega je zanimalo samo to lastništvo,” je dodal predstavnik društva. Ob tem Štuva navaja, da je v krovni pogodbi med investitorji jasno določeno, da se bo lastništvo ugotavljajo, ko bo objekt dokončan.
Glede na to, da je bil občinski odlok, po katerem bi bile mogoče določene spremembe zgradb na kmetijskih zemljiščih, medtem umaknjen, pa je po mnenju Štuve zdaj možno, da bodisi občina oz. občinski svet sprejme ustrezne prostorske akte, ki bi zajeli tudi kompleks v Cetorah, bodisi da dosežejo medsebojni dogovor ter odpravijo malenkostna odstopanja in objekt dokončajo. V vsakem primeru pa je po njegovem na potezi občina, saj je društvo samo v tej zadevi neenakopravni partner, trdi.
O zadevi je v začetku tedna sicer prvi poročal Žurnal24. (sta)
Slika je simbolična