Protesti pred hrvaškim saborom zaradi sprememb delovne zakonodaje

Opozicija je takoj na začetku seje zahtevala preložitev razprave in nadaljevanje pogovorov socialnih partnerjev o spremembah delovne zakonodaje. Ko je minister Mrsić kljub temu začel predstavljati zakonske spremembe, so sabor zapustili poslanci HDZ in vodje sindikatov, ki so sejo spremljali iz saborske galerije.

Mrsićev nagovor poslancem so z žvižgi, žalitvam in splošnim nasprotovanjem spremljali protestniki pred saborom. Na transparentih so imeli med drugim zapisano Pošteno ste nas prevarali in Dosti imamo brskanja po smeteh, da bi lahko nahranili otroke in vnuke. Nekaj pred 12. uro je večina protestnikov trg pred saborom zapustila.

Sindikati že nekaj časa zahtevajo umik predloga zakona z dnevnega reda sabora. Ko se je današnja razprava začela, so predsedniki največjih hrvaških sindikatov zagrozili, da bodo sprožili pobudo za rušenje levosredinske vlade ter da ji bodo obrnili hrbet na majskih volitvah v Evropski parlament.

Sindikalisti trdijo, da bo novi zakon zvišal brezposelnost in poslabšal položaj delavcev. Delavci po njihovem prepričanju ne bodo nikoli vedeli, koliko ur bodo morali resnično delati v določenem tednu. Ne bo tudi jasno, ali opravljajo nadure ali pa bo delodajalec skrajšal njihov delovnik, kar se bo odražalo tudi na njihovem družinskem življenju in na ostalih obveznostih.

Poleg tega sindikati opozarjajo, da bodo delodajalci lahko odpustili redno zaposlene in najeli cenejše delavce preko agencij za začasno zaposlovanje.

Minister Mrsić je zavrnil pripombe o “suženjskem” 60-urnem delovnem tednu kot neresnične. Kot je pojasnil, gre za izjeme, ki so usklajene z zahtevami sezonskega dela, predvsem v turizmu in gradbeništvu.

Celotni seštevek delovnih ur v štirih mesecih mora biti povprečno 40 ur tedensko oziroma 48 ur, če so vključene nadure, kar pomeni, da niso ogrožene delavske pravice. Če delodajalci ne bodo izpolnjevali svojih obveznosti, jih bodo državne institucije kaznovale, je zatrdil minister.

Mrsić je danes zanikal, da bodo delodajalci lahko preko agencij nadomestili delavca, ki so ga odpustili iz poslovnih razlogov. Zanikal je tudi navedbe medijev, da ženskam, ki so bile na porodniškem dopustu, ne bo zagotovljena vrnitev na njihovo delovno mesto.

Minister je spomnil, da so sindikati zapustili pogovore o spremembi delovne zakonodaje že na samem začetku, ker vlada ni sprejela njihovih zahtev. Reforma delovne zakonodaje je sicer del strategije za izhod države iz gospodarske krize.

Ponovil je, da je vlada pripravljena na pogovore ter da je tudi razprava v saboru priložnost, da bi sprejeli delovno zakonodajo, ki bo odgovorila na izzive trga dela ter bo sprejemljiva za socialne partnerje.

Minister je izpostavil še, da reforma ne bo spreminjala sistema odpravnin in odpovednih rokov, temveč bo zagotovila pravico do dela in minimalno varnost delovnih mest. Obenem se bo vlada z njo bojevala proti delu na črno. Spremembe prinašajo liberalizacijo trga delovne sile, s katerimi naj bi prispevali k pozitivnem poslovnem ozračju in spodbudili vlaganja, je dejal.

Pri uvajanju sprememb delovne zakonodaje je bila neuspešna že prejšnja hrvaška vlada premierke Jadranke Kosor. Sindikati so namreč leta 2010 prav tako nasprotovali spremembam delovne zakonodaje in zbrali več kot dovolj podpisov za državni referendum, nakar je vlada predlog zakona umaknila.

Referendumsko pobudo je kot takratni predsednik največje opozicijske stranke SDP podpisal današnji premier Zoran Milanović.

Sindikati so danes še sporočili, da se je torkove dvourne solidarnostne stavke, ki je bila prav tako usmerjena proti spremembam delovne zakonodaje, udeležilo približno 270.000 ljudi. (sta)

Slika je simbolična