Slovenija lahko pri soočanju z ledeno ujmo zaprosi tudi za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada

Sredstva iz evropskega solidarnostnega sklada so namenjena članicam EU pri soočanju s posledicami hudih naravnih nesreč, če škoda preseže 3,6 milijarde evrov ali 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) prizadete članice – odvisno od tega, kateri prag je nižji. V primeru Slovenije je po podatkih komisije 0,6 odstotka njenega BND 210 milijona evrov.

V primeru odobritve prošnje država dobi pomoč, ki je izračunana kot 2,5 odstotka za škodo v okviru limita, to je 0,6 odstotka BND, in šest odstotkov za škodo nad limitom.

Pomoč iz sklada deluje tako, da se članici povrnejo stroški za že sprejete javne ukrepe. Po pravilih EU se pri odločanju o dodelitvi sredstev iz solidarnostnega sklada sicer upošteva celotna škoda, a denar se lahko porabi samo za stroške, ki so jih prijavile javne oblasti.

Do pomoči iz sklada je članica izjemoma upravičena tudi v primeru “izjemnih regionalnih katastrof”, torej če škoda ne preseže določenega praga, a je prizadeta večina prebivalstva neke regije in je ocenjeno, da bo imela katastrofa resne in dolgotrajne posledice na gospodarsko stabilnost in življenjske razmere.

Če Evropska komisija odobri vlogo članice za pomoč, jo morata potrditi tudi Evropski parlament in Svet, v okviru katerega odločajo članice unije. Pomoč je tako lahko na podlagi dosedanje prakse izplačana najhitreje v devetih mesecih po katastrofi.

Sloveniji je bilo doslej iz evropskega solidarnostnega sklada zagotovljenih 29,7 milijona evrov – okoli 8,25 milijona evrov za financiranje izrednih ukrepov po močnem deževju septembra 2007, okoli 7,46 milijona evrov za odpravo posledic močnega deževja in poplav septembra 2010 in 14 milijonov evrov pri soočanju s posledicami poplav leta 2012.

Evropski solidarnostni sklad je začel delovati novembra 2002, vzpostavljen je bil v odziv na hude poplave, ki so tisto poletje prizadele Srednjo Evropo. Njegov letni proračun je bil v novem finančnem okviru znižan z milijarde evrov na 500 milijonov evrov na leto, a bo mogoče v naslednje leto prenesti neporabljena sredstva iz prejšnjega leta.

Tudi zaradi krčenja sredstev je Evropska komisija julija lani predlagala reformo sklada, ki pa še ni uveljavljena. Glavni namen reforme je omogočiti hitrejšo in preprostejšo pomoč članicam pri soočanju s posledicami hudih nesreč ter jasneje opredeliti merila zanjo. (sta)