Zaostritve v primeru Masleša: po prekinitvi seje Gorenakovo javno pismo Zalarju, Masleši in Puklovčevi

9

Današnja seja komisije za peticije je bila zelo vroča. Sam pretendtent za predsednika vrhovnega sodišča Branko Masleša je na seji komisije zavrnil vse obtožbe in očitke zoper njega, ter vse njegove nasprotnike celo pozval v javno soočenje. Medtem je vrsta tistih, ki nasprotujejo imenovanju Masleše na to pomembno mesto v pravosodju vedno daljša: po ustavnem sodniku Janu Zobcu, so to storili še vrhovni sodniki Rudi Štravs, Marko Šorli in Barbara Zobec ter višji sodnik Janez Brank. Po drugi strani pa je minister za pravosodje Aleš Zalar na seji komisije zatrdil, da so bili vsi postopki pri kandidaturi Branka Masleše za predsednika vrhovnega sodišča izvedeni v skladu z zakonom. Prav tako trdi, da so iz arhivov lahko razbrali kdaj, kje in koliko časa je trajal sodni ogled, pri katerem je sodeloval Masleša.

Vinko Gorenak iz opozicijske SDS pa je današanje stanje v pravosodju primerjal z zdravstvom v letu 1986, ko se o napakah ni govorilo in se jih je prikrivalo”. Po njegovih bededah lahko pričakujemo nova pričevanja o Masleševih spornih dejanjih, sam pa je danes urgentno na javnost naslovil javno pismo, v katerem Maslešo, Zalarja, pa tudi začasno predsednico Vrhovnega sodišča Puklovčevo sprašuje o določenih podrobnostih glede pobijanja prebežnikov na nekdanji jugoslovanski severni meji. Pismo na tem mestu objavljamo v celoti:

Spoštovani,

Gospod Branko Masleša, kandidat za predsednika Vrhovnega sodišča

Gospa Alenka Jelenc Puklovec, začasna predsednica Vrhovnega sodišča

Gospod Aleš Zalar, minister za pravosodje

Na današnji seji Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti ste gospa začasna predsednica Vrhovnega sodišča ponovili že znano dejstvo, da ste na občni seji vrhovnih sodnikov razčistili vse dileme okoli ravnanj kandidata gospoda Branka Masleše v preteklosti.

Tudi vi, gospod minister, ste zatrdili, da ste pregledali vso potrebno dokumentacijo in da ravnanja kandidata gospoda Branka Masleše v preteklosti niso sporna.

Vi, kandidat za predsednika Vrhovnega sodišča, ste povedali, da ste v enem primeru sodelovali kot preiskovalni sodnik pri ogledu trupla ilegalnega pribežnika meje, ki je bil ustreljen v hrbet in je obležal na italijanski strani.

Ker je bila današnja seja komisije prekinjena in vam naslednjih vprašanj nisem mogel postaviti, vas prosim, da mi nanje odgovorite v pisni obliki.

Prosim vas, da mi pojasnite takratne pravne osnove in pravna razmerja v zvezi s tem ali podobnimi primeri. Po meni znanih podatkih je bil ilegalni prestop meje pravno kvalificiran kot prekršek zaradi katerega je bila predpisana denarna ali krajša zaporna kazen. Takrat veljavna zakonodaja je ilegalni prestop meje kvalificirala kot kaznivo dejanje le v primerih organiziranih ilegalnih prestopov meje, ki so imeli namen rušenja takratne ustavne ureditve. V zvezi s tem vas prosim za naslednje odgovore.

Vse tri prosim za odgovore na naslednji vprašanji: 

  1. Kateri javno objavljeni predpis iz tistega časa je nekdanji jugoslovanski vojski dovoljeval streljanje na ilegalne prebežnike meje, zlasti na tiste, ki so bežali iz nekdanje Jugoslavije v tujino? Prosim za konkretno navedbo predpisa in člena.
  2. Kakšno vlogo so pri tem po javno objavljenih predpisih imeli takratni preiskovalni sodniki ali tožilci in kakšne so bile njihove naloge?

Gospoda kandidata pa dodatno prosim, da odgovori še na naslednja vprašanja: 

  1. Kakšen je bil konkreten epilog primera, ki ste ga omenili na današnji seji?
  2. Kakšni postopki so bili sproženi zoper vojaka, ki je omenjeno osebo ubil in zoper njegove nadrejene?
  3. Kako in pred katerimi sodišči je bil ta primer zaključen?
  4. V primeru, da o tem ne veste nič, vas sprašujem, ali ste po takrat veljavnih predpisih kot državljan in ne le kot preiskovalni sodnik prijavili kaznivo dejanje umora in komu ste ga prijavili?

Odgovori na ta vprašanja so ključnega pomena tudi v luči navedb obče seje vrhovnih sodnikov, ki naj bi preteklost kandidata že razčistila. Prav tako so odgovori na ta vprašanja ključnega pomena z vidika trditve ministra, da so bila vsa dejstva v zvezi z ravnanji kandidata v preteklosti nesporno preverjena.

Za vaše odgovore se vam zahvaljujem.

S spoštovanjem,

Dr. Vinko Gorenak, poslanec SDS

Poslanec SDS dr. Vinko Gorenak primerja današnje stanje v pravosodju z zdravstvom v letu 1986. Danes pa je Zalarju, Masleši in Puklovčevi namenil še javno pismo.

Foto: arhiv Politikis

Št. komentarjev: 9
  1. xman pravi

    Če me spomin ne vara je šlo za nek podzakonski akt npr. Pravilnik o izvajanju graničarske službe ali nekaj podobnega, ki je bil tedanji zvezni in vojaški predpis v pristojnosti vojaških pravosodnih organov. Četudi g. Gorenaka zanimajo vse zakonske podrobnosti in tudi usoda konkretnega primera, pa je že sedaj jasno, da g. Masleša ne more odgovarjati za tedanjo zakonsko ureditev, katero je kot sodnik moral izvajati in posledično tudi ne, če je na meji prišlo do streljanja in smrtnih žrtev.Zanimivo je, da vrhovna sodnika, ki sta Masleši najprej očitala verifikacijo umorov na meji, tej trditvi v prid nista citirala nobenih pravnih predpisov, naslednja sodnika sta bila le prizadeta zaradi neprimernega opisovanja dogodka in zatrjevanega navdušenja sodnika, sedaj pa bi g. Gorenak prav od tistih, katere obtožuje, želel dobiti take podatke, da se bo lahko spomnil še kakšnega novega očitka, morda celo storitve kakšnega kaznivega dejanja. V pravu je pač praviloma tako, da tisti, ki nekaj zatrjuje, mora to dokazati in bi zato bilo prav, da se g. Gorenak sam potrudi in pridobi zahtevane podatke, še sploh, ker lahko že sedaj lahko podvomimo, da bo zadovoljen z odgovori, ki in če jih bo sploh dobil.

  2. niko pravi

    Ma,saj ne gre za to.Gre za ustavnega sodnika in druge sodnike,ki pričajo o osebnem zadovoljstvu in odobravanju teh dejanj in o nasprotovanju osamosvojitve Slovenije.Nekdo laže,ali Masleša,ki zanika,da se je nad tem navduševal,ali ostali sodniki.Če Masleša javno laže,ne more biti primeren kandidat za tako funcijo.Pika.

  3. Renata pravi

    Ampak poglejte tega Maslešo. Vam izgleda kot primerna oseba za predsednika vrhovnega sodišča? Pa da bi se cela kopica vrhovnih in ustavnih sodnikov lagala o njegovem uživanju pri šicanju mejnih prebežnikov? Pa dajte, no, saj nismo v vrtcu.

  4. falcon pravi

    Se spominjate slavne izjave bivše ministrice Cerarjeve: “Ni vsaka svinjarija tudi kaznivo dejanje”? Pa saj ima ženska končno prav, ampak za vrhovnega sodnika države bi se pa že spodobilo, da na njem ni nikakršnega madeža. Masleševo navdušanje nad “odličnim strelom”, ki naj bi zaslužil tudi vojakov nagradni dopust, sicer res ni kaznivo,kaže pa na človekove moralne vrednote. Treba se je le odločiti komu verjeti ~ uglednim sodnikom, ki opisujejo isti dogodek, ali kandidatu, ki vse vehementno zanika.

  5. xman pravi

    Zakaj pa bi morali verjeti prav Janu Zobcu? A zato ker je ustavni sodnik? Tudi ugledni strokovnjak dr. Ciril Ribičič je bi ustavni sodnik pa mu desnica ni prav nič verjela? Ali je treba Zobcu verjeti, ker je svoje ime in ugled izpostavil javnosti? Saj tega ni storil prvič. Javno se je s svojo ženo in ostalimi somišljeniki izpostavil že ob kandidaturi dr. Franceta Arharja. A ima morda prav zato, ker ga je v izjavi podprl kolega in prijatelj Rudi Štravs? Ta je bil takoj, ko je usta odprl, zelo neroden, saj se je potrdilo, da se je opisovani dogodek pripetil na dan sobote, ko ni mogel imeli obravnav. Minister Zalar je tako navedbo ocenil kot neverodostojno, preprost človek bi temu rekel, da je Štravs lagal. In mi bi morali temu verjeti samo zato, ker so to ugledni vrhovni in ustavni sodnik!?
    Končno tudi kako verodostojna pa je lahko ocena Zobca, da je Maleša pokazal navdušenje in zadovoljstvo ob smrti ” nesrečnika”, saj vseh okoliščin in podrobnosti ne vemo, niti v kakšnem kontekstu je bila izjava Masleše izrečena. Vemo, da je cinično in z vidika pietete do pokojnih dejansko neprimerno govoričenje lahko pogosto prisotno pri osebah, ki so izpostavljene tovrstnim stresnim situacijam in predstavlja notranjo sprostitev. In če bi Zobčeva ocena silnega navdušenja, da ne rečem vzhičenja bila točna, bi to pomenilo, da je Masleša najmanj sadist, oziroma osebnostno moten. In če bi to zares bil, bi se taka njegova diagnoza zagotovo pokazala tekom dolgoletnega dela in bi jo sodelavci in stranke v njegovih odločbah, tudi prepoznale, desnica pa z velikim veseljem sedaj tudi uporabila. Ker pa pravih argumentov nima, se sedaj obeša ne nekakšne skorajda gostilniške govorice in pridoma izkorišča ljudsko naivnost, da ne rečem, kaj drugega. Res je, da nismo v vrtcu, vendar nekateri še vedno razmišljate kot, da ste tam ostali.

  6. Franc pravi

    Xman, če misliš, da boš s takimi neumnostmi koga prepričal, se motiš.

    Masleša, ki je počel to, kar je dokazano, res nima kaj delati na takem položaju. Še sodnik ne bi smel biti.

  7. megi pravi

    Verjamem Zobcu.
    Najbrž je Malseša večkrat opravljal to umazano delo, komentiral pa je samo primer , ko je bil prebežnik ustreljen v sredo čela, kar pomeni, da ga je nekdo ustrelil od spredaj, v obraz!!!!
    Zakaj ravno v čelo?
    Ali se je mogoče predal ali kaj, ker bežeči ponavadi dobijo metek v hrbet.
    Zakaj nihče tega ne komentira?
    Zakaj Masleša ni komeniral dejanja strelca?
    Graničarji so imeli navodila, da streljajo, če se na povelje STOJ prebežnik ne ustavi.
    Vse kar je bilo izrečeno o Masleši s strani Ustavnih sodnikov, 100% verjamem, če ne drugače, že samo če pogledam to udbaško faco od Masleše, piše gor, kriv je.

  8. Donko pravi

    Zalostno vas je brati,
    ogenj bruhate na cloveka po ideoloski strani. Ker Jansa ne mara Maslese, ga tudi drugi ne marate. Kaj je kdo rekel pred 28 leti je zdaj vazneje od mneja stroke, ki je Masleso predlagala?
    Kako bedno in nepomembno se to bere iz tujine.

  9. […] Ali pa je morda problem v tem, da je sedaj aktualni notranji minister Vinko Gorenak – ki je pred dvema letoma pred imenovanjem Masleše na njegovo sedanjo funkcijo, v javnem pismu Maslešo, pa tudi takratnega notranjega ministra Aleša Zalarja spraševal o določen…. […]

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen