Strasbourg: Slabih 30 milijard za boljše povezovanje Evrope

Evropska komisija je sicer za financiranje IPE sprva predlagala precej več, 50 milijard evrov, a so to vsoto države članice EU kljub nasprotovanju poslancev nato krepko oklestile.

Iz proračuna IPE za obdobje 2014-2020 bo večina – 23,2 milijarde evrov – namenjena prometnemu sektorju za izboljšanje čezmejnih povezav, dopolnitev manjkajočih povezav in odpravo ozkih grl ter doseganje boljše povezljivosti različnih sistemov.

Deset milijard evrov v ta namen bo prišlo iz kohezijskega sklada in bo namenjenih zgolj tistim državam in regijam, ki so upravičene do kohezijskih sredstev.

5,12 milijarde bo šlo medtem v prihodnji finančni perspektivi za posodobitev in razširitev energetske infrastrukture ter povečanje zanesljivosti oskrbe z energijo. Cilj je med drugim zagotoviti, da nobena država članica EU ne bo izolirana in odvisna od le enega vira energije.

Približno milijarda evrov – namesto sprva predlaganih devet – bo iz IPE namenjena spodbujanju razvoja hitrih širokopasovnih omrežij in vseevropskih digitalnih storitev, kot so e-osebne izkaznice, e-javna naročila, elektronske zdravstvene kartoteke, digitalna knjižnica Europeana, portal e-pravosodja ipd.

V t. i. evropski digitalni agendi so zastavljeni cilji za širokopasovni dostop s hitrostjo najmanj 30 Mbps za vsa gospodinjstva do leta 2020 ter širokopasovni odstop s hitrostjo nad 100 Mbps za vsaj polovico gospodinjstev.

Parlament se je v pogajanjih s Svetom boril za to, da bo pri izvajanju IPE večji poudarek na trajnostnem načelu, na sinergijah med prometom, energijo in telekomunikacijami ter na uporabi inovativnih in prožnih finančnih instrumentov, ki bi čim bolj vzpodbudili financiranje s strani javnega in zasebnega sektorja.

“Ta novi instrument financiranja se lahko izkaže za resnično revolucijo,” je v ponedeljkovi razpravi poudarila poslanka Adina Ioana Valean, ki je v imenu parlamenta vodila pogajanja glede energije in telekomunikacij. “Sredstva EU bodo porabljena na najučinkovitejši možen način preko finančnih instrumentov, ki lahko za večkrat multiplicirajo sredstva, ki smo jih v osnovi dali na razpolago.”

Obenem so poslanci danes podprli tudi smernice in prednostne naloge za dokončanje vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), ki bo povezalo sedaj razdrobljene cestne, železniške, letalske in celinske plovne poti ter tako bistveno izboljšalo povezave na celini.

Obenem naj bi prispevalo k zmanjšanju emisij, okrepilo enotni evropski trg ter pripomoglo k zagotavljanju gospodarske rasti.

Gre za enega ključnih projektov EU. Njegovo ogrodje naj bi bilo zgrajeno do leta 2030, celotna mreža pa do leta 2050. A pri realizaciji številnih projektov v okviru TEN-T prihaja do velikih zamud, predvsem zaradi različnih težav s financiranjem – pomanjkljivim in neusklajenim.

Kot je poudaril slovenski poslanec Jelko Kacin (Alde/LDS), je TEN-T “ključen prometni infrastrukturni razvojni projekt tega mandata” ter ena od finančno dobro podprtih prioritet v naslednjih sedmih letih, ki bo ključna zaradi multipliciranih makroekonomskih učinkov.

“Boljša povezanost evropskih gospodarstev bo povečala njihovo učinkovitost, sprostila sinergije in še okrepila notranji trg. Te investicije bodo ključne injekcije in spodbude za ponovno rast prepočasi okrevajočih gospodarstev.”

“Projekte je potrebno zagnati v roku, sredstva pa črpati pravočasno, sicer jih bodo z razlogom raje porabili drugi in drugje. Denar bo pač šel tja, kjer je bolj in hitreje koristen, za zamude in izpad investicij pa bomo tudi v prihodnosti krivi le sami,” je še opozoril. (sta)