Turški premier Erdogan na pogovorih z vodjo iraških Kurdov
Turški premier Recep Tayyip Erdogan je na pogovorih v Diyarbakirju danes sprejel voditelja iraških Kurdov Masuda Barzanija. Srečanje, ki je potekalo v mestu na pretežno s Kurdi poseljenem jugovzhodu države, naj bi spodbudilo zastali mirovni proces med turškimi Kurdi in vlado v Ankari.
Barzani je v preteklosti že večkrat obiskal Ankaro, Diyarbakir pa je obiskal prvič po dvajsetih letih. Mesto leži v osrčju območja na jugovzhodu Turčije, kjer živi pretežno kurdsko prebivalstvo.
Erdogan je današnji obisk Barzanija označil za “zgodovinskega” v prizadevanjih za končanje 30 let dolgega konflikta med uradno Ankaro in prepovedano Turško delavsko stranko (PKK), ki je na jugovzhodu države terjal več kot 40.000 življenj.
Ankara upa, da bo s pomočjo Barzanija, ki uživa velik ugled med turškimi Kurdi, slednje uspela prepričati, da se vrnejo za pogajalsko mizo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vodja PKK Abdullah Öcalan, ki je že 14 let v zaporu, je marca letos pozval k prekinitvi spopadov in umiku oboroženih pripadnikov PKK iz Turčije, glavni poveljnik PKK Murat Karayilan pa je sporočil, da bodo upoštevali Öcalanov poziv.
Toda borci PKK so kasneje umaknili obljubo, da se bodo septembra umaknili s turškega ozemlja, Ankaro pa obtožili, da se ni držala dogovora o podelitvi več pravic Kurdom. Več tisoč borcev PKK se tako zadržuje na severu Iraka, ki je pod nadzorom Barzanija, odkoder izvajajo napade na turške cilje, navaja AFP.
Barzani je za AFP dejal, da imajo Kurdi naravno pravico do svoje države, vendar pa za dosego tega cilja ne bi smeli uporabljati nasilja.
Kurdsko vprašanje v Turčiji je trn v peti uradne Ankare od ustanovitve moderne turške države leta 1923. Premier Erdogan je konec septembra predstavil paket reform, ki med drugim krepijo pravice manjšin, predvsem kurdske.
V 75-milijonski Turčiji živi okoli 15 milijonov Kurdov, njihova etnična skupina pa v svetu šteje okoli 30 milijonov pripadnikov. Poleg Turčije so skoncentirani še v Iranu, Iraku in Siriji. Medtem ko v Iraku od leta 1991 uživajo delno avtonomijo na severu države, so bila njihova prizadevanja za več avtonomije in suvereno državo drugod v preteklosti zatrta. (sta)