Posledice “bratuškovanja”: Bruselj občutno poslabšal gospodarsko napoved za Slovenijo

Medtem ko Bruselj območju evra v prihodnjem letu napoveduje 1,1-odstotno, v letu 2015 pa 1,7-odstotno rast, bo Slovenija naslednje leto boljša le od Cipra, ki bo beležil 3,9-odstotni padec BDP, v letu 2015 pa bo beležila sploh najšibkejšo rast v celotni uniji.

Komisija je za Slovenijo poslabšala tudi napoved za letos – medtem ko ji je maja napovedala dveodstotni padec BDP, je danes to oceno znižala na 2,7-odstotni padec BDP. Za prihodnje leto ji je maja napovedala le 0,1-odstotni padec BDP, a tudi ta bo verjetno s časom še dodatno padel. Bruselj v jesenski napovedi sicer ocenjuje, da bo Slovenija prihodnje leto zabeležila enoodstoten padec BDP, kar je 0,9 odstotne točke več od spomladanske ocene. Poleg Slovenije bo tedaj v recesiji le Ciper.

Občutno poslabšanje gospodarske napovedi za Slovenijo je “v okviru pričakovanj”, pa je pred sejo državnega sveta dejal minister za finance Uroš Čufer, pa čeprav tega prej svojim državljanom in državljankam ni omenil niti z besedo.

Tudi napovedi za primanjkljaj niso spodbudne. Za letos komisija Sloveniji napoveduje 5,8-odstotnega, za prihodnje leto 7,1-odstotnega, za leto 2015 pa 3,8-odstotnega. Maja ji je za letos napovedala 5,3-odstotnega, za prihodnje leto pa 4,9-odstotnega.

V skladu s pogoji v okviru postopka zaradi presežnega primanjkljaja bi sicer morala Slovenija doseči naslednje vmesne nominalne cilje glede primanjkljaja: 4,9 odstotka BDP v letu 2013, 3,3 odstotka BDP v letu 2014 in 2,5 odstotka BDP v letu 2015.

Tudi številke za brezposelnost niso obetavne. Komisija Sloveniji za letos napoveduje 11,1-odstotno brezposelnost, za prihodnji dve leti pa 11,6-odstotno, kar je še vedno boljše od povprečja v območju evra, a slabše od povprečja v EU.

Javni dolg Slovenije strmo raste, a je še vedno precej pod povprečjem v območju evra in EU, čeprav je že presegel 60 odstotkov BDP, kar kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila, pakt o stabilnosti in rasti. Za letos Bruselj Sloveniji napoveduje 63,2-odstotni dolg, za prihodnje leto 70,1-odstotnega, za leto 2015 pa 74,2-odstotnega.

Spomnimo: Prvak SDS Janez Janša je v nedavnem pogovoru za 3. program Televizije Slovenija ocenil, da Slovenija “postaja vroči kostanj” območja evra. Večina držav namreč izstopa iz kriznih mehanizmov ali so na dobri poti, medtem ko je za Slovenijo še vedno napovedan padec BDP. Slovenija bo po njegovem za zunanjo pomoč zaprosila, ko se jo bo vlada odločila rešiti.

Poslanka v evropskem parlamentu Romana Jordan pa je v zvezi s tem tvitnila: “Slovenija in EU odpirata škarje. EU navzgor, Slovenija navzdol. #ecforecast Jesenska napoved #EK:  http://europa.eu/rapid/press-release_IP-13-1025_sl.htm …”

Slovenija se še lahko izogne programu pomoči, če bo še naprej odločno ukrepala pri sanaciji bančnega sistema in izvajanju strukturnih reform, pa je danes v Bruslju ocenil evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn v odgovoru na vprašanje, ali je glede na črno gospodarsko napoved za Slovenijo program pomoči sedaj neizogiben. A zdi se, da so Rehnovi odgovori bolj tolažilne in pomirjevalne narave, saj je pod vladavino Alenke Bratušek enostavno preveč “če-jev”, ki pa še niso nikoli obrodili kakšnih za javne finance pozitivnih sadov.  (sta/ured)

Premierka Alenka Bratušek kljub svojemu “vi đast nid tajm”, seveda ni prepričala niti domače javnosti, kaj šele Bruslja.

Foto: arhiv Demokracije