Ameriški senat je v skladu z napovedmi izdelal kompromisni predlog zakona za nadaljevanje financiranja dela vladnih agencij do 15. januarja 2014 in povišanje dovoljene meje zadolževanja države, da bo zadostovala do 7. februarja. Senat bo o kompromisu glasoval čez nekaj ur, nato pa predvidoma še predstavniški dom.
Ob polnoči po krajevnem oziroma ob šestih zjutraj v četrtek po srednjeevropskem času se izteče rok, ki ga je za povišanje meje javnega dolga postavil finančni minister Jack Lew z opozorilom, da bo od takrat naprej ministrstvo lahko plačevalo obveznosti le iz rezerv in sprotnih davčnih prilivov. Meja dovoljenega zadolževanja do 16.700 milijard dolarjev je bila dosežena že maja vendar je finančno ministrstvo z “ustvarjalnim računovodstvom” uspelo držati državno blagajno nad vodo vse doslej. Ustvarjalnost pa se konča danes ob polnoči.
ZDA so se približale nevarnosti plačilne nesposobnosti zaradi kongresnih republikancev, ki so želeli v zameno za financiranje vlade in povišanje meje javnega dolga izsiliti konec zdravstvene reforme. Modrejši med njimi so vedeli, da gre za znanstveno fantastiko, saj se demokrati za ceno lastnega političnega preživetja ne bodo mogli odpovedati največjemu dosežku prvega mandata predsednika ZDA Baracka Obame. Vendar pa to pripadnikov gibanja čajanke ni omajalo.
Politična kratkovidnost jih je sedaj pustila z rekordno nizko javno podporo in praznih rok. Za razliko od prejšnjih let so demokrati z Obamo tokrat postavili enotno fronto in so zavračali vse poskuse republikancev, da kaj iztržijo, republikanci pa so se sprli med seboj. Vodja senatne večine Harry Reid ob najavi dogovora v senatu republikancev ni kritiziral, vendar mu tega niti ni bilo treba.
Senatni predlog sicer posega v zdravstveno reformo, ampak le mimogrede z zahtevo, da se zaostri preverjanje dohodkov in premoženja prosilcev za subvencije pri zavarovanju. Predlog prav tako nalaga oblikovanje skupine pogajalcev obeh domov kongresa, da do sredine decembra pripravijo predloge za nadaljnje zniževanje proračunskega primanjkljaja. Ta bo letos sicer tudi brez tega prvič po štirih letih padel pod mejo 1000 milijard dolarjev na okoli 700 milijard dolarjev.
Senat bo o predlogu glasoval še danes in pričakuje se trdna podpora obeh strank. Predlog bo nato romal v predstavniški dom, kjer se predsednik John Boehner še ni izjasnil, ali ga bo sploh dal na glasovanje. Vendar pa gre pri tem za čisto politiko. Boehnerju ustreza, da čaka do zadnjega trenutka ter tako volivcem in upornim pripadnikom gibanja čajanke skuša pokazati, da ni imel drugega izhoda.
Boehnerju je pomagal eden od glavnih krivcev za zaplete, teksaški republikanski senator Ted Cruz, ki je hitro priznal poraz in povedal, da ne bo uporabil taktike zavlačevanja. Če bi skušal zavlačevati, bi moral o predlogu najprej glasovati predstavniški dom, nakar bi lahko Reid predlog v senatu potrdil po hitrem postopku.
Cruz je sicer znova dramatično opozarjal, da zdravstvena reforma uničuje življenja milijonov Američanov in da se bo še naprej boril proti njej. S tem se strinjajo tudi vsi ostali republikanci, čeprav modrejši med njimi menijo, da grožnja s stečajem ZDA ni način za boj proti reformi.
Boehner bo lahko skupaj z večino republikancev glasoval proti senatnemu predlogu in se skušal izogniti jezi skupin, ki stojijo za gibanjem čajanke, saj je voditeljica demokratov danes večkrat zagotovila, da bo predlog zagotovo potrjen.
Potrdili ga bodo demokrati z nekaj republikanci, nakar ga bo podpisal predsednik ZDA Barack Obama. Bela hiša je za zdaj zelo zadržana s komentarji in ne odpira prislovičnih šampanjcev, saj zakon še ni podpisan, čeprav dvomov o zmagovalcih in poražencih v tem zapletu ni.
Veliko vprašanje pa je, ali so se republikanci iz te žalostne epizode v ameriški politični zgodovini kaj naučili. To bo mogoče preveriti že kmalu, sredi januarja prihodnje leto, ko bo spet potrebno podaljšati financiranje dela vladnih agencij in potem do začetka februarja, ko bo potrebno ponovno povišati mejo zadolževanja.
Za zdaj v Washingtonu, po ZDA in po svetu vlada olajšanje. Zvezni uslužbenci so po 16 dneh prisilnega dopusta veseli skorajšnje vrnitve na delo, odprli se bodo nacionalni parki in muzeji, kar bo pomagalo turistični industriji. Delniški indeks Dow Jones je ob novici o dogovoru poskočil za 200 točk, olajšani pa so tudi v državah velikih upnicah ZDA.
Prava škoda zaprtja vlade in grožnje s stečajem ZDA bo sicer znana šele v naslednjih dneh, saj v času zaprtja vlade zvezna ministrstva niso izdajala rednih gospodarskih poročil. (sta)
