Prihodki države od davkov in socialnih prispevkov so bili lani za 1,3 odstotka manjši kot leta 2011, njihov delež v BDP pa se je v enakem obdobju kljub temu povečal za 0,4 odstotne točke na 37,9 odstotka BDP, je danes objavil statistični urad. Najbolj so upadli prihodki od davkov na dohodek in prihodki od socialnih prispevkov zaposlenih.
Prihodki države od davkov in socialnih prispevkov so lani znašali 13,392 milijarde evrov, kar je 183 milijonov evrov manj kot leta 2011. Davčni prihodki so znašali 7,912 milijarde evrov (leta 2011 jih je bilo za 8,052 milijarde evrov), socialni prispevki pa 5,48 milijarde evrov (leta 2011 so znašali 5,523 milijarde evrov).
Delež fiskalnih prihodkov v bruto domačem proizvodu (BDP) se je lani kljub dejanskemu zmanjšanju samih fiskalnih prihodkov v primerjavi z letom 2011 povečal zato, ker se je BDP v tekočih cenah v preučevanem obdobju zmanjšal bolj, kot so se zmanjšali prihodki države od davkov in socialnih prispevkov.
Lani so se med vsemi davčnimi kategorijami najbolj zmanjšali prihodki od davkov na dohodek. V primerjavi z letom 2011 so bili manjši za 5,7 odstotka. K temu padcu je največ prispevalo zmanjšanje prihodkov od davka na dohodke pravnih oseb, saj so se v primerjavi z letom 2011 zmanjšali za kar 26,9 odstotka. Znašali so 446 milijonov evrov, leta 2011 pa 611 milijonov evrov.
Na statističnem uradu so prvič po letu 1995 zaznali zmanjšanje prihodkov države od socialnih prispevkov. Lani so se najbolj zmanjšali prihodki od socialnih prispevkov zaposlenih (za 2,5 odstotka) in prihodki od socialnih prispevkov delodajalca (za 0,5 odstotka), povečali pa so se prihodki od socialnih prispevkov samozaposlenih in nezaposlenih (za 6,6 odstotka). To med drugim pripisujejo tudi zmanjšanju števila zaposlenih in povečanju števila samozaposlenih v lanskem letu.
Pobrani davki na kapital so se lani v primerjavi z letom 2011 povečali za kar 44 odstotkov. Ta rast je predvsem posledica davka na bilančno vsoto bank, ki je bil znova uveden v lanskem letu.
Med lanskim letom so bili poleg davka na bilančno vsoto bank na novo uvedeni še dodatni davek na motorna vozila, davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč ter davek na nepremično premoženje večje vrednosti. Vendar pa ti novi davki niso bistveno vplivali na celotne davčne prihodke države, saj so predstavljali le 0,1 odstotka celotnih prihodkov od davkov v lanskem letu, so še ugotovili statistiki.(sta)
