Koalicija s paketom zakonodaje za pogoj nekaznovanosti vseh voljenih funkcionarjev

Koalicijske stranke so pripravile paket šestih zakonov, s katerimi bi uvedli pogoj nekaznovanosti za vse voljene funkcionarje. Prepričani so, da s tem vzpostavljajo minimalni higienski standard, nujen za zaupanje v državne institucije.

Paket šestih zakonov sledi julija sprejetim spremembam zakona o funkcionarjih, ki so med drugim prinesle pogoj nekaznovanosti za opravljanje funkcije. Zakonodajni sveženj predvideva spremembe zakona o volitvah v DZ, zakona o poslancih, zakona o državnem svetu, zakona o lokalnih volitvah, zakona o lokalni samoupravi in zakona o volitvah predsednika republike.

Ti bodo torej za vse voljene funkcionarje uvedli določilo, da funkcionar ne more biti posameznik, ki je bil obsojen na nepogojno zaporno kazen, daljšo od enega leta, za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.

“Paket prinaša pogoj nekaznovanosti za poslance, državne svetnike, predsednika republike, župane, podžupane in občinske svetnike,” je pojasnila poslanka Svobode Janja Sluga. Kot je dodala, pa ob vsakodnevnih razpravah poslancev o povrnitvi ugleda politiki, odsotnosti integritete in delovanju s poštenimi nameni, pričakuje, da noben poslanec aktualnega sklica DZ ne bo odtegnil glasu podpore predlaganim spremembam.

Poslanka SD Mojca Šetinc Pašek je ob tem izpostavila, da ne gre za zakonodaji paket, ki bi bil usmerjen proti komurkoli, pač pa je cilj zaščiti zaupanje javnosti v državne institucije in zvišati raven politične kulture. Po njenih besedah pa v SD pričakujejo tudi, da se bo ta pogoj odrazil tudi pri imenovanju predsednika vlade in ministrov, ki je v rokah DZ.

V Levici pa so spomnili, da pogoj nekaznovanosti velja že pri številnih drugih poklicih. “Zato je prav, da velja tudi za tiste, ki odločajo, odločamo o državnem proračunu, o zakonodaji in javnih politikah. Ni normalno, da imajo drugi celo višja merila kot tisti, ki odločajo o državi,” je dejal strankin poslanec Milan Jakopovič. Ocenil je še, da gre za minimalni standard politične odgovornosti, ki na eni strani zmanjšuje tveganje za korupcijo, na drugi pa krepi zaupanje v demokracijo.

Predlagane spremembe zakonodaje sicer sledijo tudi peticiji podmladka največje vladne stranke pod sloganom Kriminalec naj ne bo politik, pod katero so letos zbirali podpise državljanov za uvedbo pogoja nekaznovanosti. “V zadnjih letih smo bili žal priča primerom, ko posamezniki kljub pravnomočnim obsodbam niso odstopili z javnih funkcij. Taka ravnanja ne škodijo le njim kot posameznikom, ampak rušijo zaupanje državljank in državljanov v politiko in v institute pravne države. Zaupanje pa je žal tista vrednota, ki uspešne države loči od tistih, ki se utapljajo v cinizmu in apatiji,” je ocenila predsednica podmladka Svobode Nika Podakar.

Kot so še danes pojasnili predstavniki koalicije, predlagane spremembe ne bodo veljale za nazaj, torej za pretekle primere.

Na novinarsko vprašanje, ali kot smiselno ocenjujejo, da bi v spremembe vključili tudi pogoj neobsojenosti pred neodvisnimi institucijami, kot je denimo Komisija za preprečevanje korupcije, pa je Sluga odvrnila, da gre za “poseg v ustavno varovano pravico, ki mora izpolnjevati določene pogoje, ki si jih pa nismo sami izmislili, ampak smo se zgledovali po tem, kako imajo druge države in kaj na to temo pravi beneška komisija, ki je po našem mnenju tista merodajna”.

S spremembami zakona o državnem svetu pa nameravajo uresničiti tudi odločbi ustavnega sodišča, ki govorita o neustavnosti določila, da predsednik državnega sveta to funkcijo opravlja nepoklicno, je še dodala.