Sodni svet napoveduje ustavno presojo zakonodajnega svežnja za reformo pravosodja

V Sodnem svetu z zaskrbljenostjo spremljajo postopek obravnave t. i. sodniškega trojčka. Kot opozarjajo, je ta nepregleden, strokovno neustrezen in nevaren za pravno državo, v sprejetih dopolnilih pa vidijo neposredni poseg zakonodajne oblasti v delovanje sveta. Če bo reforma sprejeta, napovedujejo, da jo bodo poslali v ustavno presojo.

V Sodnem svetu namreč menijo, da številna sprejeta dopolnila na zakonodajni sveženj za reformo pravosodja jemljejo pristojnosti Sodnemu svetu ter zmanjšujejo njegovo avtonomijo in neodvisnost. Odbor DZ za pravosodje je na tridnevni seji minuli teden namreč obravnaval predlog t. i. reforme sodniške zakonodaje, torej predloge novih zakonov o sodiščih in sodnikih ter predlog novele zakona o sodnem svetu, h katerim je bilo tudi med sejo vloženo večje število dopolnil.

Sprejeta dopolnila k predlogu novele zakona o Sodnem svetu in predlogu zakona o sodnikih pomenijo neposreden poseg zakonodajne oblasti v delovanje Sodnega sveta. Ta je po ustavi samostojen in neodvisen organ, pristojen za kadrovska vprašanja v sodstvu, so člani Sodnega sveta opozorili na današnji novinarski konferenci.

Ugotavljajo tudi, da gre pri sprejetih dopolnilih za skupek zakonskih sprememb “v smeri nenaklonjenosti oziroma nastrojenosti do Sodnega sveta”, je opozoril član Andrej Ekart.

Med predlaganimi spornimi spremembami med drugim izpostavljajo omejevanje diskrecijske pravice Sodnega sveta pri izbiri kandidatov za sodniška mesta in pri dodelitvah sodnikov, razširitev sodnega nadzora na vrhovno sodišče z možnostjo vsebinske spremembe odločitev Sodnega sveta, prenos odločanja o t. i. sodnoupravnih dodelitvah na predsednika vrhovnega sodišča, zahtevo po obrazložitvi odločitev Sodnega sveta glede vsakega neizbranega kandidata, zahtevo po obrazložitvi Sodnega sveta, zakaj ne sledi mnenju ministra glede kandidatov za dodelitev v strokovne službe ministrstva za pravosodje in spremembo sestave disciplinskega sodišča.

“Zoper odločitve Sodnega sveta je dopustno sodno varstvo v upravnem sporu, o katerih odloča vrhovno sodišče. Po sedaj veljavni ureditvi je obseg sodnega nadzora omejen tako, da lahko prizadeti posameznik našo odločitev izpodbija iz postopkovnih razlogov, ne more pa je napasti vsebinsko. Predlagana ureditev to omejitev črta, kar pomeni, da bi lahko vrhovno sodišče odslej samo odločalo o tem, kdo bi postal sodnik in kdo bi bil najprimernejši kandidat za napredovanje na višje sodniško mesto,” je pojasnil podpredsednik sveta Matej Čujovič.

Med spremembami, ki so po mnenju Sodnega sveta ustavnosporne, je izpostavil zahtevo po obrazložitvi odločitev Sodnega sveta glede vsakega neizbranega kandidata. Kot je opozoril, Sodni svet ni politični, temveč strokovni organ, ki svoje odločitve o izbiri kandidatov utemeljuje na objektivnih merilih, ki jih določa zakon, zahteva po obrazložitvi, zakaj nekdo ni bil izbran, pa bi izvotlila izvirno pristojnost Sodnega sveta, ki mu jo daje ustava, je opozoril.

Posebno skrb pa po mnenju sveta vzbujajo tudi določbe novele, ki povečujejo vlogo predsednikov sodišč pri izbiri novih kandidatov, in sicer tako, da bi ti po novem lahko sodelovali na sejah sveta, postavljali vprašanja kandidatom in celo razpravljali o izbiri s člani Sodnega sveta.

“To po mnenju Sodnega sveta pomeni odmik od načela objektivnosti in odpira možnost za neformalne vplive znotraj sodstva, ki so v nasprotju z mednarodnimi priporočili o transparentnih postopkih izbire sodnikov,” je opozoril Čujovič.

Ugotavlja sicer, da dejstvo, da z odločitvami Sodnega sveta niso zadovoljni ne na vrhovnem sodišču in ne na ministrstvu za pravosodje “in očitno tudi ne v državnem zboru, pomeni le, da delamo zgolj strokovno in da smo pri svojem delu neodvisni”.

Zakonodajni sveženj za prenovo pravosodja med drugim predvideva ukinitev okrajnih sodišč in uvedbo enovitega sodnika na prvi stopnji. Sodni svet uvedbo enovitega sodnika prve stopnje podpira, ne podpira pa ukinitve okrajnih sodišč, kot to predvideva predlog zakona o sodiščih, je poudaril Ekart. Predlagano preoblikovanje v zunanje oddelke okrožnih sodišč bi brez jasne določitve krajevnih in stvarnih pristojnosti namreč pomenilo nepredvidljivost in zmanjšanje pravne varnosti za stranke postopkov, opozarjajo.

“Predvidljivo in stabilno pravno okolje ni pomembno le za sodnike, ampak tudi za stranke sodnih postopkov,” je poudaril. Stranke morajo po njegovih besedah že vnaprej vedeti, pri katerem sodišču je treba vložiti tožbo in katero jo bo obravnavalo, tega vprašanja pa predlagane spremembe ne naslavljajo. V Sodnem svetu pogrešajo tudi pojasnilo, kako bodo po novem določene stvarne in krajevne pristojnosti sodišč.

Sodni svet zato poziva vlado k ponovnemu premisleku o nadaljnji obravnavi celotnega zakonodajnega paketa in da zagotovi, da bodo vse rešitve sprejete na podlagi strokovnega soglasja, ob spoštovanju ustavnega reda in evropskih priporočil.

Poziv k ponovnemu premisleku glede tako hitro vodenega zakonodajnega postopka so minuli petek naslovili tudi na ministrico za pravosodje Andrejo Katič, o dogajanju pa so obvestili tudi evropsko mrežo Sodnih svetov in evropsko komisijo.

Če bodo predlagane spremembe sprejete tako, kot so načrtovane zdaj, pa ne izključujejo, da bodo zakonodajni sveženj za reformo pravosodja izpodbijali na ustavnem sodišču.

“Edina možnost, ki jo imamo, če ostanejo ta dopolnila, je odhod na ustavno sodišče in izpodbijanje ustavnosti zakona pred ustavnim sodiščem,” je danes poudarila predsednica Sodnega sveta Urška Kežmah.