ENR: Stanovanjska problematika v EU vedno bolj pereča, tudi zaradi migrantov iz tretjih držav in višjih cen energije

Vsak v EU, ki se je v zadnjih letih moral preseliti, je verjetno doživel nočno moro: rastoče cene nepremičnin ali najemnine ter stroškov, pomanjkanje stanovanj in iskanje vedno bolj nenavadnih načinov za pridobitev težko dosegljive najemne pogodbe, ugotavlja prispevek Evropskega novinarskega središča (ENR).

Evropa ima stanovanjski problem. In čeprav EU nima neposredne pristojnosti, se Bruselj zaveda, da se na obzorju kažejo težave. V govoru 29. septembra je prvi komisar, ki je pristojen za stanovanjska vprašanja, Dan Jorgensen dejal, da ko govorimo o stanovanjskih nepremičninah, govorimo “o samem srcu naše demokracije v Evropi”, njegove besede povzema prispevek ENR, skupnega projekta evropskih tiskovnih agencij, katerega članica je tudi STA.

“To je več kot le opeka in malta. To je več kot le ponudba in povpraševanje. V resnici govorimo o temeljnih pravicah in dostojanstvu naših ljudi. O koheziji naših skupnosti, temeljih naše družbe, konkurenčnosti našega gospodarstva,” je dejal Jorgensen.

V zadnjih 15 letih so se cene stanovanjskih nepremičnin po najnovejših podatkih Eurostata, objavljenih v začetku oktobra, zvišale za 60,5 odstotka. Madžarska je na prvem mestu s 277-odstotnim povečanjem, sledi ji Estonija (250 odstotkov). Samo v Italiji so se cene stanovanjskih nepremičnin med letom 2010 in drugim četrtletjem leta 2025 znižale – za en odstotek.

Podobno velja za najemnine: v 26 od 27 držav članic so se povečale, v povprečju za 28,8 odstotka, pa vse tja do 218 odstotkov v Estoniji. Le v Grčiji so se najemnine v omenjenem obdobju znižale za devet odstotkov.

Po podatkih Eurostata so se v letošnjem drugem četrtletju cene stanovanjskih nepremičnin v primerjavi z enakim četrtletjem prejšnjega leta v evrskem območju povečale za 5,1 odstotka, v EU pa za 5,4 odstotka.

Med državami članicami, za katere so na voljo podatki, je po navedbah statistikov le ena država v letošnjem drugem četrtletju zabeležila letni padec cen stanovanjskih nepremičnin, petindvajset pa medletno povečanje.

Padec so zaznali le na Finskem (-1,3 odstotka), medtem ko so najvišji skok cen zabeležile Portugalska (+17,2 odstotka), Bolgarija (+15,5 odstotka) in Madžarska (+15,1 odstotka). V Sloveniji so se stanovanjske nepremičnine v omenjenem obdobju po podatkih Eurostata podražile za 5,5 odstotka.

Po zadnjih podatkih Eurostata je leta 2023 v EU 8,8 odstotka ljudi za stanovanje porabilo več kot 40 odstotkov svojega razpoložljivega dohodka. Najvišji delež je bil v Grčiji (28,5 odstotka), najnižji pa na Cipru (2,6 odstotka).

Kot še navaja prispevek ENR, je v EU skoraj 70 odstotkov državljanov lastnikov stanovanj, v katerih živijo. Delež lastništva stanovanj ostaja visok predvsem v vzhodni Evropi.

Med glavnimi razlogi za zaostrovanje stanovanjske problematike so urbanizacija, migracijski tokovi tako znotraj EU kot iz tretjih držav, demografski trendi, rastoči stroški, zlasti energije, in turizem, predvsem oddajanje nepremičnin prek platform za kratkoročni najem.

Med razlogi za počasne izboljšave na stanovanjskem trgu so v ospredju stroga prostorska regulativa, dolgotrajni postopki pridobivanja dovoljenj in pogosto nasprotovanje lokalnega prebivalstva novim projektom, ki neposredno posegajo v okoljsko in prostorsko ureditev v njihovi bližini (t.i. odnos “ne na mojem dvorišču”).

Poleg tega so tu še pomanjkanje delovne sile v gradbeništvu, prazna, a za preselitev nezanimiva podeželska območja, pa tudi obnove potreben stanovanjski fond, saj naj bi bila skoraj polovica stanovanj v Evropi zgrajenih pred letom 1980, številne od njih pa so potrebne energetske sanacije, navaja ENR.

Države članice EU poskušajo krizo na trgu reševati na različne načine, med drugim s povečevanjem števila socialnih stanovanj, uvedbo davčnih spodbud ali omejevanjem višine najemnin.

Portugalska vlada je tako konec septembra sprejela vrsto ukrepov, vključno z zvišanjem davčnih olajšav za rezidente in povečanjem davka za nakup stanovanj s strani državljanov, ki niso rezidenti Portugalske. Vlada želi tudi z bankami doreči nove produkte, ki bi omogočili fleksibilnejši dostop do stanovanjskih posojil in kapitala za gradnjo nepremičnin.

Italija je lani sprejela načrt, ki je usmerjen predvsem v podporo mladim družinam. V Italiji so namreč 30-letniki med tistimi v EU, ki najpozneje zapustijo starševsko gnezdo. Med drugim so predvidena državna jamstva za hipoteke za prvo stanovanje, saj si družine v večjih mestih vedno težje privoščijo nakup stanovanja, še navaja ENR.

Na ravni EU do 17. oktobra poteka zbiranje predlogov v okviru javnega posvetovanja o evropskem načrtu za cenovno dostopna stanovanja, v okviru katerega naj bi združili ukrepe EU z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi prizadevanji za zagotovitev stanovanj.

Evropski parlament je sicer že pred dobrimi štirimi leti pozval komisijo in države članice, naj povečajo naložbe v socialna, javna, energetsko učinkovita, ustrezna in cenovno dostopna stanovanja ter odpravijo naložbeno vrzel. Predsednica Ursula von der Leyen pa je med drugim v svojem letnem govoru o stanju v uniji napovedala, da bo komisija pospešila prizadevanja za reševanje te problematike.