Odbor za pravosodje opravil drugo obravnavo novele zakona o kazenskem postopku

Odbor DZ za pravosodje je danes opravil drugo obravnavo predloga novele zakona o kazenskem postopku, s katero se med drugim zaostruje pogoje za preiskavo elektronskih naprav posameznika. Člani odbora so sprejeli dopolnila koalicije, ne pa tudi dopolnil opozicijske SDS. Največ kritik je letelo na hitrost sprejemanja predlagane novele.

Vlada s predlogom novele zakona o kazenskem postopku (ZKP) uresničuje predvsem odločbo, s katero je ustavno sodišče razveljavilo zakonsko ureditev prikritih preiskovalnih ukrepov pridobivanja prometnih in bančnih podatkov, je uvodoma poudarila ministrica za pravosodje Andreja Katič.

Ustavno sodišče je julija lani namreč ugotovilo, da so nekatere določbe zdajšnjega zakona neskladne z ustavo. Gre predvsem za določbe, ki med drugim urejajo pridobitev prometnih podatkov posameznika, saj se s temi ukrepi pretirano posega v komunikacijsko zasebnost osebe, če na drugi strani tehtamo s koristmi, ki bi zato nastale. Sodišče je omenjene odločbe razveljavilo, razveljavitev pa začne veljati 12. avgusta letos.

“Iz odločbe ustavnega sodišča izhaja, da je treba pri pridobivanju prometnih podatkov dvigniti dokazni standard, zožati katalog kaznivih dejanj, za katera se ukrep uporablja, in niansirano urediti obdobje pridobivanja prometnih podatkov oziroma na krajša obdobja zamejiti odrejanje ukrepa,” je izpostavila ministrica. Pri naročniških, to je elektronskih in bančnih podatkih posameznika, pa je treba zagotoviti, da jih je možno pridobiti samo s sodno odredbo, je dodala.

Vlada z novelo zagotavlja tudi skladnost z dvema direktivama EU, in sicer direktivo o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku ter direktivo o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku. S predlaganimi rešitvami pa naslavlja tudi problematiko nezakonitega prehajanja državne meje, ki ga organizirano vodijo zločinske združbe, je pojasnila ministrica.

“Zaradi velikega števila kaznivih dejanj prepovedanega prehajanje meje ali ozemlja države omogočamo, da se osebe, ki bi lahko bile priče pri takšnih kaznivih dejanjih, v izjemnih primerih lahko zadrži do 24 ur, pri čemer imajo v času zadržanja vse pravice, ki takšnemu ukrepu pritičejo. Da bi še dodatno pospešili postopek, pa dopuščamo tudi možnost tolmačenja prek videokonference, saj gre praviloma za osebe, ki ne govorijo slovensko,” je poudarila ministrica.

Med rešitvami, ki sledijo dobrim praksam in zakonskim rešitvam v Evropi, je izpostavila tudi možnost pravno nezavezujoče poenostavljene obrazložitve odločb, ki se v kazenskem postopku izdajajo ranljivim osebam, na primer otrokom, ki so žrtve kaznivih dejanj.

Največ kritik je požel predlog vlade, da se novela obravnava po skrajšanem postopku. Za zakon, ki najgloblje posega v človekovega pravice, ni primerno, da se sprejema po skrajšanem postopku, so opozorili člani komisije DS za državno ureditev, predstavniki vrhovnega sodišča, Sodnega sveta ter drugi deležniki v pravosodju.

Prehitro sprejete in neusklajene rešitve so namreč mnogokrat spoznane za neustavne, kar nenazadnje otežuje delo tudi samim organom pregona, je poudarila državna svetnica Bojana Potočan. Člani komisije DS za državno ureditev so predlog novele sicer podprli.

Na vrhovnem sodišču pa izpostavljajo, da tudi ta novela ne naslavlja konkretnih težav, ki jih sodniki zaznavajo kot resno oviro zagotavljanju ustrezno sorazmernega, a še vedno učinkovitega kazenskega postopka. “Sodstvo je v januarju 2020 posredovalo obsežen predlog sprememb h takratni noveli ZKP, ki še niso bile ustrezno vsebinsko obravnavane,” je spomnila Tina Brecelj z vrhovnega sodišča.

Očitkom o rokohitrskem sprejemanju predlagane novele se niso izognili tudi poslanci v razpravi. Po oceni Jožeta Tanka (SDS) predlog novele glede na številne pripombe, ki so bile izpostavljene danes, ne izpolnjuje osnovnega pogoja za obravnavo po skrajšanem postopku, zato bi bilo v tem trenutku najbolj smiselno, da se njegova obravnava prekine oziroma dopolni z ustreznimi dopolnili. “Bistvo je, da se sprejme zakon, ki bo dober, ne da bo hitro sprejet,” je poudaril.

Številne kritike pa so letele tudi na pogostost spreminjanja zakona o kazenskem postopku. “Če danes nismo sedeli na ušesih, bi bila po mnenju večine potrebna celovita prenova zakona o kazenskem postopku, če bi želeli, da bo bolj učinkovit,” je opozoril Jožef Lenart (SDS). Ministrica Katič je v zvezi s tem izpostavila, da se je z vrhovnim sodiščem pogovarjala tudi o ustanovitvi delovne skupine, ki bi spisala nov zakon o kazenskem postopku.