Mediana za Delo: SDS in Svoboda vsaka po 3 mandate, po 1 mandat se obeta še Vesni, SD in NSi

Po zadnjem merjenju javnega mnenja pred jutrišnjim volilnim molkom kaže, da ne bo razlike v rezultatu med SDS in največjo vladno stranko, piše današnje Delo. Obe stranki bosta tako dobili po 3 evropske poslance.

Gibanju Svoboda je uspela aktivacija volivcev, kar kaže tudi rekordno predčasno glasovanje na evropskih volitvah, ki je potekalo od torka do četrtka. Anketa inštituta za raziskave trga in medijev Mediana za Delo namreč kaže, da bi SDS dobila tri evropske poslance, Gibanje Svoboda pa tudi. Po en mandat v evropskem parlamentu se obeta še SD, NSi in Vesni z Vladimirjem Prebiličem.

Anketa Ninamedie za Dnevnik pa ob predpostavki, da bo volilna udeležba 35-odstotna, kaže naslednjo sliko: SDS bi lahko pripadli trije mandati, GS dva, Vesni dva in SD in NSi po en mandat. 

Podrobno: Zadnja javnomnenjska raziskava Mediane pred sobotnim volilnim molkom nakazuje na majhno razliko v rezultatu SDS in Gibanja Svoboda na nedeljskih evropskih volitvah. Po anketi inštituta za raziskave trga in medijev za časnik Delo bi vsaka stranka dobila tri evropske poslance, po en mandat pa se obeta SD, NSi in Vesni.

Do zdaj so ankete kazale, da bo SDS prepričljiva zmagovalka volitev s tremi ali štirimi evropskimi poslanci, ki pa ji je v tokratni anketi podpora padla, nasprotno pa se je zgodilo pri Gibanju Svoboda. Minule dni je zaznamovalo dogajanje, povezano s priznanjem Palestine, ki jo je poskušala SDS z različnimi manevri preprečiti. Na drugi strani sta Gibanje Svoboda in njegov predsednik, premier Robert Golob, delovala zelo aktivno, piše Delo.

Po zadnji anketi Dela bi na volitvah z 20,5 odstotka glasov zmagala SDS (konec maja 22,4 odstotka), Gibanje Svoboda pa bi prejelo 18,4 odstotka (konec maja 16,5 odstotka). Sledijo NSi s 7,8 odstotka (konec maja 5,6 odstotka), Vesna s 7,7 odstotka (konec maja 10 odstotkov) in SD s 6,5 odstotka podpore (konec maja 8,3 odstotka). Sledijo stranke SLS (6 odstotkov), Levica (4,4 odstotka), Resni.ca (3,9 odstotka), Desus in Dobra država (1,9 odstotka), Zeleni Slovenija (1,5 odstotka) in Nič od tega (1,5).

Slaba petina vprašanih je sicer še neopredeljena, volilna udeležba pa bi lahko bila rekordna in bi lahko dosegla kar 43 odstotkov, kaže anketa. 9,3 odstotka vprašanih ne ve, koga bi izbrali, 5,8 odstotka bi jih volilo koga drugega, 2,8 odstotka se jih volitev ne bi udeležilo, dva odstotka pa jih ni želelo odgovoriti.

Na posvetovalnih referendumih, ki bodo v nedeljo hkrati z volitvami, naj bi glede na izide ankete prevladal odgovor da, pri referendumu o gojenju in uporabi konoplje za osebno rabo pa je nemogoče napovedati, na katero stran se bo nagnila tehtnica, ugotavlja Mediana.

57,7 odstotka anketiranih je za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, 32,1 odstotka jih je proti, približno desetina pa o tem bodisi nima mnenja bodisi ne želi odgovoriti. Če upoštevamo samo opredeljene, se delež podpornikov zviša na 64 odstotkov, nasprotnikov pa na 36 odstotkov.

64,3 odstotka sodelujočih v raziskavi je za to, da se za volitve poslancev v državni zbor uvede preferenčni glas, ki bi zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslanca, 19,6 odstotka proti, 16 odstotkov jih pravi, da ne ve, ali ne želi odgovoriti. Med opredeljenimi jih 77 odstotkov namerava obkrožiti za in 23 proti.

Velika večina vprašanih je za to, da Slovenija dopusti gojenje in predelovanje konoplje v medicinske namene – tako se jih je izreklo 70,1 odstotka, 22,8 odstotka jih temu nasprotuje, neodločenih pa je 7 odstotkov.

Pri drugem vprašanju iz tega sklopa – ali ste za, da Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo – pa sta deleža pritrdilnih in nikalnih odgovorov enaka (45,7 odstotka). Devet odstotkov vprašanih nima mnenja.

Anketo je za Delo med 3. in 5. junijem opravil Inštitut Mediana na vzorcu 734 vprašanih.