23. Okoljski dan gospodarstva: Razvoj po poti trajnosti

»Trajnostno poslovanje ni več izbira, temveč nuja za vsa podjetja in organizacije, ki načrtujejo poslovanje z mislijo na prihodnje generacije.« S to mislijo je generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal otvorila letošnji Okoljski dan gospodarstva. Ta je potekal že 23. in se tokrat osredotočal na razvoj po poti trajnosti.

Okolje je v segmentu trajnostnega razvoja postavljeno v ospredje, kar odraža tudi izjemno obsežna, kompleksna in zahtevna okoljska politika in zakonodaja. Poseben pomen je dobila z Evropskim zelenim dogovorom, s katerim je okoljska politika postala središče oblikovanja tudi drugih politik in strategij.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je pojasnila, da je »okolje ne glede na postulate trajnosti že zaradi obsežnosti zakonodaje, ki se sprejema na ravni EU, ter zahteve zelenega prehoda, kjer je ponovno poudarjen okoljski del, najzahtevnejši in najobsežnejši del trajnostnega poslovanja in tudi trajnostnega poročanja velikih družb.« Tu se z izjemnimi izzivi soočajo predvsem energetsko intenzivna podjejta, zlasti proizvodnja materialov. Tudi evropska industrijska politika se zaveda, da Evropa ne more brez energetsko intenzivnih panog, kot so jeklarska, kemijska, cementna in druge industrije, saj te oskrbujejo več ključnih vrednostnih verig. »Razogljičenje in modernizacija tega sektorja sta bistvenega pomena za samozadostnost Evropske unije, ki je danes vse preveč odvisna od uvoza strateških surovin in strateških materialov iz tretjih držav,« je še dodala.

Pravila v Sloveniji odstopajo od EU zakonodaje

Direktorica GZS – Službe za okolje, podnebje in energijo Antonija Božič Cerar je na dogodku predstavila najnovejše spremembe direktive o industrijskih emisijah iz aprila 2024, ki do leta 2050 predvsem od industrije zahteva temeljito preobrazbo. Poudarila je, da je cilj sprememb » čista, krožna in podnebno nevtralna industrija.« Ob tem je postavila vprašanje, »ali smo na pravi poti, da imamo v Sloveniji posebna pravila, ki odstopajo od EU zakonodaje in slovenska podjetja pogosto postavljajo v neenakopraven položaj napram tujim tekmecem.«

Ana Stanič, E&ALaw, je predstavila evropske vidike novele ZVO, pri čemer se je osredotočila na 18. člen glede sosežigalnic. Opozorila je, da ta sprememba ni usklajena z evropsko zakonodajo. Pravila glede industrijskih emisij so urejena na ravni EU, ki jih morajo države vnesti v svojo nacionalno zakonodajo. BAT zaključki so avtomatično del slovenskega prava. Stanič pravi, da ni še povsem jasno, kaj bodo posledice eksplicitne kršitve BAT zaključkov, vendar pa bo, če bo Slovenija na njih vztrajala, to morala obrazložiti na EU ravni.

Nagrada za življenjsko delo dr. Marku Homšaku, Okoljska trajnostna menedžerka leta 2024 Justina Šepetavc

Na 23. Okoljskem dnevu gospodarstva se je prek 200 udeležencev seznanilo z okoljskimi trendi in novostmi, pomembnimi za gospodarstvo. Na dogodku je bila podeljena tudi nagrada Okoljska trajnostna menedžerka leta 2024, ki jo je prejela Justina Šepetavc iz Vipap Videm Krško. Nagrado za življenjsko delo je prejel dr. Marko Homšak.