Pomanjkljivosti zdravstvenega sistema in rastoča vloga inovacij v slovenskem zdravstvu
Kljub številnim dosežkom v slovenskem zdravstvu, se naša država sooča z izzivi pri implementaciji inovacij v zdravstveni sistem. S temi izzivi in možnimi rešitvami, so se minuli teden udeleženci pogovarjali na 13. konferenci Vrednost inovacij.
V prvem delu konference so se udeleženci seznanili s probelmatiko slovenskega zdravstva in možnimi rešitvami. Bogi Eliasen, zdravstveni direktor na Copenhagen Institute for Future Studies je kot prvi izpostavil izzive pri uvajanju sprememb in k temu dodal: »Slovenski sistem dokaj zrel pri prepoznavanju potreb po premiku proti preventivi in primarnemu zdravstvenemu varstvu in bi lahko, če bi to postala prioriteta, postal vodilni na tem področju.« Njegovi misli se je pridružil pridružil tudi Marc Schreiner, direktor berlinskega združenja bolnišnic, ki je ob tem poudaril ključno potrebo po nenehnih inovacijah v zdravstvenem varstvu, saj po njegovem stagnacija pomeni nazadovanje.
Strokovnjaki s področja zdravstva so na okrogli mizi izpostavili ključne ovire in priložnosti za inovacije v slovenskem zdravstvenem sistemu. Tatjana Jevševar, mag. ekon. in posl. ved., direktorica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, je opozorila na pomanjkanje strokovnih znanj in finančnih virov kot ovirov za implementacijo inovacij v javne zdravstvene zavode. Janez Poklukar, zdravnik in nekdanji direktor UKC Ljubljana, Splošne bolnišnice Jesenice in nekdanji minister za zdravje, je poudaril pomembnost dobre strategije pri uvajanju inovacij, medtem ko je prof. dr. Urh Grošelj, dr. med. iz Pediatrične klinike Ljubljana opozoril na pomanjkanje pričakovanj po inovacijah v zdravstvu. Iztok Štotl iz UKC Ljubljana je izpostavil učinkovitost digitalizacije v praksi, medtem ko je Tanja Španić, predsednica Europa Donna Slovenije poudarila pomembnost bolnikovega vključevanja. Dorjan Marušič mednarodni svetovalec je konferenco zaključil z mislijo: »Težava je predvsem vgraditev inovacij v celoten zdravstveni sistem.«