(Bodi DOLGOŽIV) Na okrogli mizi o zdravem življenjskem slogu poudarili pomen zdrave prehrane in telesne dejavnosti
Govorci so na okrogli mizi o zdravem življenjskem slogu v organizaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in STAkluba poudarili pomen zdrave prehrane in redne telesne dejavnosti. Med ukrepi za preprečevanje prekomerne teže otrok in mladostnikov so izpostavili tudi obdavčitev sladkih pijač in več ur telesne vzgoje v šolah.
Vodja predstavništva Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Sloveniji Melita Vujnović je ocenila, da je debelost otrok v evropskih državah velik problem. Navedla je, da je po podatkih WHO prizadetih približno 4,4 milijona mlajših od pet let, torej osem odstotkov v tej starostni skupini. “Opažamo tudi, da sta prekomerna teža in debelost bolj razširjeni pri otrocih iz družin z nižjimi dohodki, zlasti v državah z visokimi dohodki,” je poudarila Vujnović.
Po besedah profesorja športne vzgoje z ljubljanske fakultete za šport Gregorja Starca je problematično tudi, da imajo nekateri otroci, ki sicer niso videti debelo, visoko raven podkožnega maščevja in nizko gibalno učinkovitost. “To kaže tudi na trend, da so si po epidemiji covida-19 nekateri otroci in mladostniki začeli odrekati hrano, niso pa povečali telesne dejavnosti,” je opozoril Starc, sicer eden od članov sistema SLOfit, s katerimi spremljajo telesni in gibalni razvoj otrok in mladostnikov.
Po besedah predstojnika kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na ljubljanski pediatrični kliniki Tadeja Battelina je najbolj nevarno, če se otrokom svetuje izključitvene diete, denimo strogo vegansko dieto. Poudaril je pomen zdrave in raznolike prehrane v zmernih količinah ter telesne dejavnosti.
Med največjimi posledicami debelosti otrok in mladostnikov je izpostavil slabšo samopodobo in manjšo uspešnost v šoli. “Pogosto spregledamo, da je debelost pravzaprav nekaj, kar hudo poškoduje gradnjo samopodobe ravno v obdobju, ko je to največji izziv za vsakega mladega človeka,” je dejal.
Med govorci okrogle mize sta bila tudi soprog predsednice republike Aleš Musar in soproga hrvaškega predsednika države Sanja Musić Milanović, sicer specialistka epidemiologije. Maja lani sta bila namreč na vrhu zakoncev evropskih voditeljev, na katerem so sprejeli zagrebško deklaracijo za vzpostavitev mreže za preprečevanje debelosti pri otrocih v evropski regiji WHO.
Sanja Musić Milanović je dejala, da je pri zajezitvi debelosti pomembno povezovanje med državami. “Debelost je normalen odziv na nenormalne razmere in okolje, ki nas obkrožajo in to ne more zgolj rešiti samo ministrstvo za zdravje. Vključiti se mora celotna vlada,” meni. Aleš Musar pa je izpostavil pomembnost upoštevanja enotnih priporočil stroke, denimo NIJZ.
Predstavnica NIJZ Mojca Gabrijelčič je izpostavila, da so ravno v deklaraciji našteta števila priporočila za zmanjšanje debelosti pri otrocih. “Človeško telo se po eni strani zlorablja za to, da se debelimo z oglaševanjem nezdrave hrane, sedečega življenjskega sloga in sedenja pred ekrani,” je dejala. Po drugi strani pa se ustvarjajo ogromni zaslužki z izdelki in storitvami za zmanjševanje debelosti.
Battelino s pediatrične klinike se je zavzel za obdavčitev sladkih pijač in prepoved oglaševanja nezdrave prehrane za otroke. Starc s fakultete za šport pa je predlagal uvedbo ure telesne vzgoje na dan v šole. Dejal je, da lahko starši otroke h gibanju pritegnejo tudi z omejitvijo preživljanja časa na zaslonih. “Telesna dejavnost je najcenejše zdravilo z največ pozitivnimi stranskimi učinki,” je poudaril.