(Obeležujemo svetovni dan zdravja) Slovenci po samooceni zdravja žal pod evropskim povprečjem

Na današnji dan obeležujemo svetovni dan zdravja, ki letos poteka pod geslom Moje zdravje, moja pravica. Vsi si zaslužimo živeti zdravi v varnem in zdravem okolju, imeti dostop do zdravstvenih storitev, biti zdravstveno pismeni in živeti svobodno ne glede na to, kdo smo in kje živimo, so geslo pojasnili v Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO).

Vsako leto 7. aprila WHO obeleži obletnico svoje ustanovitve s svetovnim dnevom zdravja. Letos ob dnevu opozarjajo, da je po vsem svetu pravica ljudi do zdravja vse bolj ogrožena. “Letošnja tema je bila izbrana, da bi zagovarjala pravico vsakega posameznika, kjerkoli, do dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev, izobraževanja in informacij, kot tudi do varne pitne vode, čistega zraka, dobre prehrane, primernega stanovanja, dostojnega dela in okoljskih pogojev ter svobode pred diskriminacijo,” so ob tem zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Na NIJZ poudarjajo, da se letošnji svetovni dan osredotoča na neenakosti v zdravju, ki obstajajo v vseh družbah in pomenijo izziv, saj v veliki meri vplivajo na kakovost življenja posameznikov in družbe v celoti. Dodali so, da lahko vsi skupaj in vsak posebej pomembno prispevamo k uresničevanju lastne pravice do zdravja in ustvarjanju boljšega sveta za vse.

“Svetovni dan zdravja naj bo priložnost in spodbuda, da se skupaj zavzemamo za še bolj zdravo in pravično družbo,” je v svoji poslanici pozvala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Meni, da mora pravico do zdravja uveljaviti vsak sam, na primer, da izkoristi vse priložnosti za zdrav način življenja, se redno udeležuje preventivnih pregledov in upošteva zdravnikove nasvete glede zdravljenja.

Skrb za zdravje izpostavljajo tudi v Lekarniški zbornici Slovenije in spodbujajo, da se vsi aktivno vključijo v skrb za svoje zdravje in izkoristijo dostopne storitve lekarn. “Zdravje je naša največja vrednota, zato je pomembno, da mu namenimo ustrezno pozornost in skrb,” so v sporočilu za javnost navedli besede predsednice zbornice Darje Potočnik Benčič.

V Zavodu za ozaveščanje in izobraževanje o demenci Pomni pa opozarjajo, da je med boleznimi, ki vodijo v psihološko stisko, invalidnost in smrtnost, visoko na seznamu tudi demenca. “Kljub velikemu napredku na področju destigmatizacije in širjenja informacij o demenci v Sloveniji je izobraževanje ljudi še vedno ključnega pomena,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Program Aktivno v šolo in zdravo mesto ob današnjemu dnevu vabi vse slovenske šole in občine, da spoznajo potovalne navade otrok in na podlagi ugotovitev ukrepajo. Anketa je pokazala, da si otroci želijo hoditi v šolo aktivno, zato bi jim to odrasli morali omogočiti, menijo.

Zveza potrošnikov Slovenije pa ob tej priložnosti opozarja na pojasnilno dolžnost zdravnika. Pacient mora biti med drugim obveščen o zdravstvenem stanju, verjetnem razvoju ter posledicah bolezni ali poškodbe, cilju, vrsti in načinu izvedbe zdravljenja, verjetnosti uspeha in pričakovanem izidu medicinskega posega, možnih tveganjih, stranskih učinkih, negativnih posledicah in drugih neprijetnostih ter posledicah opustitve posega in morebitnih drugih možnostih zdravljenja.

Po podatkih Statističnega urada RS je leta 2022 sedem prebivalcev Slovenije od desetih, starih 16 let ali več, ocenilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro.

Slovenija je po samooceni zdravja državljanov pod svetovnim in evropskim povprečjem. Svoje zdravje namreč pozitivno ocenjujeta nekaj več kot dve tretjini prebivalcev, ugotavlja mednarodna raziskava, v kateri je sodelovala tudi Mediana. Vprašani najbolje ocenjujejo kakovost spanja, v Sloveniji se pri tem uvrščamo nad svetovno in evropsko povprečje.

Globalno gledano se približno tri četrtine vprašanih strinja, da so zelo ali nekoliko zdravi. V Evropi se s tem strinja sedem od desetih vprašanih, v Sloveniji pa 68 odstotkov oziroma nekaj več kot dve tretjini, kar je štiri odstotne točke več kot leto prej. Da so zelo zdravi, se v večji meri strinjajo moški in mlajši (med 18 in 34 let).

Svoje zdravje najbolje ocenjujejo prebivalci Indonezije (96 odstotkov), v Evropi pa Francozi (84 odstotkov). Najslabše svoje zdravje ocenjujejo prebivalci Nigerije, kjer jih le 50 odstotkov pravi, da so zdravi. V Evropi je delež tistih, ki menijo, da so zdravi, najnižji med prebivalci Poljske (54 odstotkov).

Najbolje prebivalci sveta, Evrope, Slovenije in tudi držav v regiji ocenjujejo svojo kakovost spanja. To kot zelo ali precej dobro ocenjuje dve tretjini globalne populacije, delež je primerljiv tudi v Evropi. Globalno so s kakovostjo svojega spanja najbolj zadovoljni prebivalci Indonezije (92 odstotkov), v Evropi pa prebivalci Hrvaške (78 odstotkov). V Sloveniji se uvrščamo nad evropsko povprečje, saj 74 odstotkov vprašanih svojo kakovost spanja ocenjuje kot dobro.

Svojo telesno težo z vidika celostnega zdravja kot zelo dobro ali precej dobro ocenjujeta dve tretjini svetovne populacije ter približno šest od desetih Evropejcev. V Sloveniji svojo telesno težo kot dobro ocenjujeta dve tretjini vprašanih, nekoliko manj v Srbiji in na Hrvaškem. Globalno so ta element v kontekstu celostnega zdravja najbolje ocenili prebivalci Indonezije, v Evropi pa prebivalci Turčije.

Nekoliko nižji so deleži tistih, ki kot zelo dobro ali precej dobro ocenjujejo svojo telesno pripravljenost. Globalno je takih 66 odstotkov, kar je šest odstotnih točk manj kot leto prej, v Evropi pa je povprečje še nižje, in sicer 59 odstotkov.

Globalno povprečje višata azijsko-pacifiška regija ter Bližnji vzhod s severno Afriko (oba 75 odstotkov), nižajo pa Amerike (59 odstotkov). Slovenija pozitivno izstopa v regiji (65 odstotkov v primerjavi s 46 odstotkov na Hrvaškem in 36 odstotkov v Srbiji) in tudi v primerjavi z evropskim povprečjem. Svojo telesno pripravljenost najbolje ocenjujejo prebivalci Indonezije, v Evropi pa prebivalci Francije.

Vprašani so ocenjevali tudi stres in duševno zdravje. Slednje globalno kot (zelo) dobro ocenjuje 66 odstotkov vprašanih, v Sloveniji in na Hrvaškem pa 69 odstotkov. Globalno prednjačijo prebivalci Paragvaja, v Evropi pa prebivalci Finske.

Pogosto se s stresom na svetovni ravni srečuje 30 odstotkov vprašanih, v Evropi pa 32 odstotkov. V regiji je odstotek še višji, v Sloveniji 36 odstotkov, na Hrvaškem 42 ter v Srbiji 46 odstotkov. Po drugi strani se globalno s stresom skoraj nikoli ne srečuje osem odstotkov ljudi.

Največji povzročitelji stresa so služba, pomanjkanje denarja in družina, v manjši meri pa globalno stres povzročajo vojne in okoljske katastrofe. V Sloveniji so deleži v primerjavi z globalnim povprečjem drugačni. Več kot dve tretjini pravita, da je njihov največji povzročitelj stresa služba, sledi družina, medtem ko je pomanjkanje denarja za prebivalce Slovenije precej manjši stresor.

Raziskavo v 39 državah sveta je opravilo svetovno združenje za raziskovanje trga in javnega mnenja WIN, skupaj je v njej sodelovalo 33.866 ljudi. V Sloveniji je raziskavo izvedel Inštitut Mediana, potekala je med 23. in 27. januarjem letos.