Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga pripravili v društvu Srebrna nit, končal zakonodajno pot
Poslanci so po splošni razpravi o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja s 64 glasovi proti in devetimi za odločili, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Podprli so ga poslanci Levice, štirje iz SD in Mojca Šetinc Pašek. V Svobodi ga niso podprli, ker so o tem že vložili pobudo za razpis posvetovalnega referenduma.
Življenje je tudi trpljenje. A kot humana bitja v človeški družbi to trpljenje na smrt bolnim lajšamo s paliativno oskrbo. Nikoli in nikdar z medicinsko pomočjo! To je skregano tako s Hipokratovo prisego, kakor tudi s samo svetostjo življenja. Zakonu o evtanaziji ostro… pic.twitter.com/OTiseA18vo
— Dejan Kaloh (@DKaloh) March 7, 2024
Namen predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je v DZ lani vložilo društvo Srebrna nit s podporo volivcev, je pacientu, ki doživlja zanj neznosno trpljenje, za katerega ne obstaja sprejemljiva možnost lajšanja, brez napak in zlorab, omogočiti dostojanstveno smrt, ki temelji na dobro informirani odločitvi pacienta. Predlog še določa, da lahko zdravnik ali drugi zdravstveni delavec pri pomoči pacientu pri prostovoljnemu končanju življenja uveljavi ugovor vesti.
V Svobodi menijo, da je predlog zakona dobro pripravljen in da je primeren za nadaljnjo obravnavo. “Menimo pa tudi, da je vprašanje zakonske ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pomembno družbeno vprašanje, ki terja širšo družbeno razpravo,” je pred glasovanjem o predlogu dejala poslanka Svobode Tereza Novak. S spletnega mesta DZ je razvidno, da so vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Vsebina pobude pa še ni dostopna.
Poslanske skupine so se v splošni razpravi strinjale, da je treba urediti področje paliativne oskrbe. Koalicija in opozicija pa sta bili glede tega, ali vprašanje pomoči pri prostovoljnem končanju življenja zakonsko urediti, na povsem različnih bregovih.
V SDS sicer odločno nasprotujejo predlogu zakona, saj menijo, da podpira “kulturo smrti, namesto življenja”. Poudarjajo, da vse zdravniške organizacije nasprotujejo predlogu. Menijo, da bi vlada morala okrepiti paliativno oskrbo.
Tudi v NSi ostro nasprotujejo predlogu. Menijo, da je treba predvsem omogočiti dostop do lajšanja bolečin in hitrejši dostop do paliativne oskrbe. Poleg tega predlog po njenem mnenju radikalno spreminja poslanstvo zdravnikov.
V SD menijo, da je predlog lahko koristen, saj lahko okrepi medicino. Toda poudarjajo, da potrebujejo dodatno strokovno usklajevanje in široko javno razpravo. Menijo, da bi o vprašanju glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja morali odločati državljani.
V Levici predlog soglasno podpirajo. Menijo, da posameznik najbolje ve, kaj je zanj dostojna smrt. Poleg tega poudarjajo, da bi predlog zakona omogočil pomoč pri prostovoljnem končanju življenja le tistim, ki so neozdravljivo bolni, in tistim, ki neznosno trpijo.
Poslanke in poslanci koalicije so v DZ vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Predlagajo, da se volivke in volivce na referendumu vpraša: “Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?”.
Predlog za razpis referenduma je koalicija vložila v parlamentarni postopek danes, potem ko je DZ zavrnil predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga pripravili v društvu Srebrna nit in ga v DZ vložili s podpisi volivcev.
V obrazložitvi predloga za referendum v koaliciji navajajo, da predlagajo vprašanje, povezano s pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, “saj gre pri tem za širše družbeno vprašanje s potrebo po zavezanosti k dialogu in skupnem dobrem, s potrebo po pravici do dobrobiti posameznika, ki doživlja zanj neznosno trpljenje”.
Zapisali so, da obstoječa slovenska pravna ureditev evtanazije in pomoči pri samomoru ne omenja izrecno, “vendar pa njuna prepoved jasno izhaja iz kazenskopravne zakonodaje, ki inkriminira tako pomoč pri samousmrtitvi v obliki kaznivega dejanja pomoči pri samomoru kot tudi evtanazijo v obliki kaznivega dejanja umora”. Kljub temu pa slovenski pravni red že določa dve pravici, v okviru katerih lahko pacient sam odloča o lastni smrti, in sicer pravico do zavrnitve zdravstvene obravnave in spoštovanje vnaprej izražene volje pacienta. V okviru teh dveh pravic lahko pacient odkloni vse zdravstvene posege, tudi tiste, katerih odsotnost bo neizbežno vodila v njegovo smrt, so dodali.
“Obe ti dve pravici sta v veliki meri utemeljeni na 3. odstavku 51. člena ustave, ki določa prepoved prisilnega zdravljenja. Prav ta člen skupaj s 35. členom ustave, ki ureja varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic, tvori pravno podlago, na kateri je mogoče legalizirati pomoč pri prostovoljnem končanju življenja,” so prepričani v Svobodi.
Opozorili so, da po obstoječi pravni ureditvi neznosno trpeči umirajoči, ki si želi lahke smrti, nima enake možnosti uresničevanja svojih vrednot kot oseba, ki ji življenjski nazor ali versko prepričanje nalaga prizadevanje za ohranjanje življenja tudi, ko je to neločljivo povezano s hudim trpljenjem in turobnimi obeti. “Morebitni zakon, ki bi uzakonil pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, bi prvi skupini omogočil doslednejše uveljavljanje svoje vrednote tudi ob koncu življenja, ne da bi s tem drugi skupini krnil možnosti življenja v skladu z njenimi življenjskimi prepričanji in načrti,” menijo.
“Slovenija bi z odločitvijo za legalizacijo pomoči pri prostovoljnem končanju življenja sledila vrsti naprednih držav, ki sploh v zadnjih letih veliko bolj množično uzakonjajo tovrstne posege,” so še izpostavili in kot primer navedli Nizozemsko, ki je postopek pomoči pri prostovoljnem končanju življenja uzakonila že leta 2001, takoj za tem pa po njenem vzoru še Belgija. Sledili so še Luksemburg, Švica, Španija, Avstrija, Kolumbija, Nova Zelandija, Avstralija in številne države znotraj ZDA.
Zavedajo se, da so vprašanja, povezana z umiranjem in trpljenjem težka in v duhu časa zahtevajo širšo družbeno refleksijo. “Razprava o evtanaziji je zelo zapletena in se pogosto vrti okoli etičnih, moralnih in pravnih vidikov,” so dodali.
“Ker gre za pomembno tematiko in pomembno odločitev, ki bo močno vplivala na interese in življenje vseh ter tudi na nadaljnji razvoj naše družbe, menimo, da je treba ljudstvu skladno s temeljnimi demokratičnimi načeli zagotoviti možnost odločanja o tem, ali naj se zakonodajno uredi vprašanje pravice posameznika do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja,” so še navedli v Svobodi.
Še dobro, da je ta zakon pogrnil, saj je bil satanističen!