Slovenija kljub opozorilom še ni pripravljena na podnebne spremembe

Inženirska zbornica Slovenije (IZS) je na digitalni konferenci Slovenski inženirski dan (SID) povezala 1.500 pooblaščenih inženirjev s področja gradbeništva, elektrotehnike, strojništva, rudarstva, tehnologije in geotehnologije, požarne varnosti, prometnega inženirstva ter geodezije. Na konferenci sta spregovorila tudi minister za naravne vire in prostor Jože Novak in predsednik Inženirske zbornice Slovenije mag. Črtomir Remec.

Slovenski inženirski dan 2024 je bil letos namenjen razpravi ter iskanju novih rešitev za povečanje odpornosti stavb in infrastrukture na podnebne spremembe, ki sta ključnega pomena za ohranitev in razvoj modernega načina življenja. Pri tem ima inženirska stroka pomembno vlogo tudi pri obnovi po lanskoletnih ujmah. Udeležene je nagovoril minister za naravne vire in prostor Jože Novak, ki je opozoril na vpliv podnebnih sprememb pri projektiranju. V uvodnem govoru je spregovoril tudi predsednik Inženirske zbornice Slovenije mag. Črtomir Remec in pozdravil visoko zanimanje za nosilno tematiko letošnje konference in predstavljene strokovne prispevke. Slovenija kljub opozorilom stroke namreč še ni pripravljena na podnebne spremembe. Dejal je, da je letošnja tema Slovenskega inženirskega dne odpornost stavb in infrastrukture na podnebne spremembe »nadaljevanje zgodbe« iz Svetovnega gradbenega foruma 2019, ko so skupaj z UNESCO, Svetovno zvezo inženirskih organizacij (WFEO) in Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani sprejeli Ljubljansko deklaracijo za trajnostni razvoj. Nekaj mesecev kasneje pa je generalna skupščina Združenih narodov potrdila 4. marec za svetovni dan inženirstva.

Na vzporedni novinarski konferenci, je pooblaščeni inženir in hidrolog mag. Rok Fazarinc opozoril, da je bila Slovenija kljub opozorilom stroke nepripravljena na naravno nesrečo, kot smo ji bili priča lanskega avgusta ob vremenskih ujmah. Ugotavlja, da se z daljšanjem časovne distance od lanskoletnih poplav v družbi razvija vtis odpornosti na podnebne spremembe, ki ne zdrži strokovne presoje. Laični pogledi pa tako odpirajo nova tveganja za varnost življenja in premoženja ter gospodarstvo. Inženirska stroka zato poziva državo, da vztraja pri čim prejšnji izvedbi potrebnih zaščitnih ukrepov in zagotovi finančna sredstva zanje.

»Ali inženirji dovolj upoštevajo, da gradijo za naprej?«

Vprašanje, ki ga je bilo moč izluščiti iz prispevkov plenarnega dela letošnje konference. Da inženirji gradijo objekte in infrastrukturo za več let je izpostavila prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, enako pa je v svojem prispevku, na primeru analize poplavnega dogodka 4. avgusta 2023, dodal tudi mag. Rok Fazarinc. Opozoril je, da je ključno, da »v bodoče, ko načrtujemo za daljše obdobje, tudi do 100 let, pogledamo za naprej in zato bo potrebno vrednotenje hidroloških pojavov prilagoditi tem razmeram.«

Podnebne spremembe so eden ključnih izzivov, ki spreminja tok načrtovanja, projektiranja in izvajanja inženirskih projektov. Novi izzivi zahtevajo, da stroka ostaja agilna, inovativna in informirana. To pa lahko doseže samo z izmenjavo dobrih praks, ki jih inženirska stroka premore veliko. Slovenski inženirski dan je tako priložnost, za poglobitev v inovativne pristope in tehnične rešitve, ki bodo oblikovale prihodnost gradbenih projektov.

Več informacij o dogodku na www.izs.si.