Presejalni program Svit ključno prispeva k zgodnjemu odkrivanju bolezni kot je rak debelega črevesa in danke

Rak debelega črevesa in danke je ozdravljiv, če je odkrit zgodaj, zato je zelo pomembno, da prepoznamo prve znake in takoj poiščemo zdravniško pomoč, so poudarili sogovorniki na strokovnem posvetu STAkluba. Presejalni program Svit ključno prispeva k zgodnjemu odkrivanju bolezni, so izpostavili in k večji udeležbi v programu pozvali predvsem moške.

“Rak debelega črevesa in danke je četrta najbolj pogosta oblika raka, letno zboli več kot 1400 ljudi. Razvija se iz predkanceroznih polipov, te nepravilnosti pripeljejo do tumorja, ki ga potem lahko zaznamo kot rak debelega črevesa,” je Janja Ocvirk z Onkološkega inštituta Ljubljana dejala v spletnem pogovoru z naslovom Zgodnje odkrivanje – odločitev, ki rešuje življenje, ki ga je ob mednarodnem mesecu ozaveščanja o rakih prebavil pripravil STAklub.

Poudarila je, da je rak debelega črevesa in danke bolezen z visoko obolevnostjo in umrljivostjo, saj letno umre še vedno 700 bolnikov. Za to boleznijo običajno zbolevajo starejši od 50 let, a zadnja leta tudi mlajši. “Leta 2015 je bilo takih bolnikov v Sloveniji 74, že leta 2020 pa 105, to pomeni povečanje za eno četrtino, kar je zaskrbljujoče,” je povedala.

Zdenko Kikec iz slovenjgraške bolnišnice je izpostavil pomen programa Svit, ki je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka debelega črevesa in danke. “V Sloveniji imamo srečo, da že 14 let izvajamo ta program. Pri navidezno zdravih osebah od 50 do 74 let s preprostim testom blata iščemo sledove prikrite krvavitve, osebe s pozitivnim izvidom testa na kri v blatu pregledamo na kolonoskopiji, kjer se ugotovi vzrok krvavitve,” je pojasnil Kikec. Ključno je, da se bolezen odkrije v zgodnji fazi, kar je tudi namen Svita. A odzivnost je bila lani le približno 65-odstotna, moški se manj odzivajo, kar po njegovi oceni ni dovolj. “Dlje časa, ko čakaš, precej slabše še,” meni.

Mlajši populaciji Kikec svetuje, naj bodo pozorni na znake, kot so bolečine v trebuhu, motnje pri odvajanju blata, kri na blatu, in naj se v tem primeru odpravijo k zdravniku. Sicer pa je omenil možnost, da bi v prihodnje tudi v Sloveniji kot v nekaterih drugih državah uvedli program Svit tudi za osebe od 45. leta naprej.

V združenju EuropaColon Slovenija opažajo, da je ljudi, ko izvejo za diagnozo, strah, stiska je velika, zato jih poskušajo opogumiti, da sprejmejo to bolezen, se povežejo s prijatelji, družino in o tem spregovorijo na glas, je dejala Ivka Glas iz združenja. V združenju nudijo tudi psihosocialno obravnavo, prehransko svetovanje, saj je, kot pravi, bistveno, da ne izgubljajo na teži in mišični masi. Oblikovali so skupino mlajših bolnikov, ki se lahko pogovarjajo tudi s klinično psihologinjo.

Da je pri odkriti diagnozi raka prebavil največji izziv strah, je povedal tudi bolnik z osebno izkušnjo raka Marko Tadejević. Zaradi driske, slabega počutja, bolečin v trebuhu se je odpravil k zdravniku, nakar so mu že na prvem pregledu kolonoskopije ugotovili raka na debelem črevesu. Bil je šokiran, a so mu pomagali družina in prijatelji. “Najprej moraš sprejeti, da imaš raka,” pravi in dodaja, da se mu je življenje po diagnozi spremenilo. “Nehal sem se potapljati, delam kot hišnik štiri ure na dan, nisem več tako aktiven, na življenje gledam drugače, dosti sem v naravi, hodim …,” je dejal.