(Politična telenovela “Dominika, Robi in Tanja” se nadaljuje) Pravosodna ministrica Švarc Pipan in premier Golob nadaljujeta pogovore. Boštjančič pa: Vprašanje je, če ministrica še pomaga ali škodi!

Ministrica Dominika Švarc Pipan in premier Robert Golob se bosta popoldne znova pogovorila o njeni politični usodi. Medtem občinske organizacije SD na torkovem sestanku z vodstvom stranke pričakujejo predvsem pojasnila generalnega sekretarja Klemna Žiberta o njegovem domnevnem vmešavanju v posle ministrstev in glede nepremičnin njegove družine.

Golob se še vedno odloča o nadaljnjem sodelovanju Švarc Pipanove v vladi, potem ko so ji v SD odrekli podporo in ga večkrat pozvali, naj predlaga njeno razrešitev.

Ministrica je v preteklih dneh večkrat poudarila, da sicer sprejema objektivno odgovornost za nepravilnosti pri nakupu stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani, a na položaju vztraja vsaj do razjasnitve okoliščin posla, pri katerem je bila, kot pravi, zavedena. Ob tem je očitke usmerila tudi v nekatere člane SD, predvsem vpletanje generalnega sekretarja SD Klemna Žiberta v posel in prirejanje dokumentacije uradnikov ministrstva.

Več sogovornikov iz občinskih organizacij SD je za STA danes izpostavilo, da jih dogajanje v stranki žalosti, ob tem pa so milo rečeno slabe volje.

Menijo sicer, da bi pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan morala posel nakupa stavbe preveriti preden podpiše pogodbo, ne da to, kaj se je dogajalo, preverja zdaj. Strinjajo se, da sta za preiskavo dogajanja pristojna policija in Nacionalni preiskovalni urad (NPU).

Ob tem pa jih je presenetilo dogajanje okrog generalnega sekretarja stranke Klemna Žiberta, predvsem medijsko poročanje glede nepremičnin v lasti njegove družine. Necenzurirano danes poroča, da sta Žibertova starša, sicer samostojna podjetnika, v zadnjih letih postala lastnika več (tudi luksuznih) nepremičnin. Nekatere so bile kupljene z ugodnimi posojili, pri drugih financiranje ni znano.

Občinske organizacije SD torej pričakujejo, da bo Žibert na torkovem večernem sestanku poleg okoliščin glede domnevnega vpletanja v posel nakupa stavbe na Litijski, pojasnil tudi te okoliščine. Žibert naj bi sicer očitke v prihodnjih dneh pojasnil tudi javno, so napovedali v stranki.

Mnogi sogovorniki s terena sicer opozarjajo, da je vodstvo stranke v Ljubljani v nekakšnem “mehurčku”. V občinskih organizacijah ljudje delujejo prostovoljno, če nekdo dela v nasprotju z vrednotami socialne demokracije, pa mora za to prevzeti odgovornost, je bilo slišati skozi pogovore z STA. Ob tem opozarjajo, da je za dogajanje v stranki poleg generalnega sekretarja objektivno odgovorna tudi predsednica SD Tanja Fajon. Nekdo od njiju bi za dogajanje moral prevzeti odgovornost, menijo nekateri sogovorniki.

V vsakem primeru občinske organizacije potrebujejo več informacij in upajo, da jih bodo na torkovem sestanku dobili. Tudi razjasnitve okoliščin glede nakupa stavbe na Litijski si želijo čim prej, saj je marsikaj vezano na to, je še slišati s terena.

Finančni minister Klemen Boštjančič je pozdravil informacije, da naj bi NPU preiskavo nakupa prostorov na Litijski cesti širil tudi na njegov resor. Meni, da je treba zadevi čim prej priti do dna in da dileme o objektivni odgovornosti ministrice Dominike Švarc Pipan ni, ključno je vprašanje, ali lahko ta pri razčiščevanju še kaj pomaga ali škodi.

“Upam, da se preiskava širi in da bodo ustrezni organi preiskali vse, kar se tiče tega postopka. Vse dokumente, ki jih imamo, jih bomo dali. Nadejam se, da bodo to naredili tudi povsod drugod, ker je seveda marsikaj v tem primeru šlo narobe,” je v današnji izjavi za medije dejal finančni minister in podpredsednik vlade Boštjančič.

V medijih so namreč zaokrožile neuradne informacije, da preiskavo domnevnih nepravilnosti nakupa prostorov za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani v višini 7,7 milijona evrov Nacionalni preiskovalni urad (NPU) širi tudi na ministrstvo za finance.

Po Boštjančičevih besedah sicer preiskovalci še niso stopili v stik z njegovim resorjem, a upa, da do tega pride čim prej. “Verjamem, da je čas pomemben, da se določene stvari čim prej razčistijo, ne da bodo minili tedni in meseci in bomo potem za nazaj ugotavljali,” je ocenil minister. Meni, da bi moralo biti v fokusu tudi dogajanje v zadnjih tednih, ker je pri tem precej “stvari nenavadnih”.

Kot je še pojasnil, sicer vloga ministrstva za finance pri omenjenem poslu ni bila drugačna kot v drugih primerih financiranja projektov drugih ministrstev. Vsebinska presoja ustreznosti posameznih projektov je tako na posameznih resorjih oziroma njihovih vodjih, v konkretnem primeru pa je šlo za težavo, na katero je pravosodno ministrstvo opozarjalo že dalj časa, in sicer prostorska stiska pravosodnih organov, je navedel Boštjančič. Po njegovih besedah je tako ministrica Švarc Pipan opozorila, da je projekt sodne stavbe več kot 10 let oddaljen v prihodnost, na ministrstvu teče investicija novega moškega zapora, zato so iskali rešitve za reševanje prostorske stiske predvsem ljubljanskih sodišč.

Vloga ministrstva glede uvrstitve posameznih projektov v načrt razvojnih programov je, da preveri, če se podatki o imenu projekta, vrednosti in podobnem v dokumentu, ki ga podpiše pristojni minister, ujemajo s podatki, ki so vneseni v informacijski sistem, so dodano pojasnili na ministrstvu.

Ob koncu leta ministrstvo za finance v skladu s pravilnikom o zaključku leta preveri še, če likvidnostna situacija proračuna omogoči prevzemanje dodatnih obveznosti. Pri tem je treba upoštevati, da se mora v primeru neporabljenih sredstev ob koncu leta zasledovati interes, da se v tem letu plača čim več prevzetih obveznosti, saj bi v primeru neplačila te obveznosti bremenile proračun prihodnjega leta, so še zapisali v sporočilu za javnost.

“Pristojnost ministrstva za finance je izključno v tem, da zagotovi sredstva, če sredstva so. Princip porabe proračuna je po tako imenovanem denarnem toku in do konca leta v resnici ne moremo dejansko vedeti, ali in koliko sredstev bo ostalo. Tako je bilo tudi v tem primeru,” je v izjavi zatrdil finančni minister.

V drugi polovici decembra so tako po njegovih besedah z ministrstvom za pravosodje komunicirali, da sredstva so, a opozorili, da je časa za izpeljavo posla zelo malo. “Na ministrstvu so zagotovili, da je vse v redu, da dejansko potrebe so, da bodo s tem rešili problem več sodišč v Ljubljani in da so sposobni ta projekt izpeljati še v letu 2023,” je dejal Boštjančič. Slednje kaže na to, da je torej za projekt v veliki meri morala biti zbrana in pripravljena ustrezna dokumentacija, sicer ga ne bi bilo mogoče izpeljati, meni minister. “Kar seveda izkazuje, da je v tem procesu marsikaj šlo narobe,” je ocenil.

Obenem je zanikal, da bi o tem ali kateremkoli drugem projektu govoril z generalnim sekretarjem SD Klemnom Žibertom. Ministrica Švarc Pipan je namreč v preteklih dneh očitke o domnevnih nepravilnostih poslov usmerila tudi v nekatere člane SD, predvsem vpletanje Žiberta v posel in prirejanje dokumentacije uradnikov ministrstva.

Boštjančič si tako želi, da bi se razčistilo predvsem, kaj se je dejansko dogajalo in kakšno vlogo so imeli pri poslu izpostavljeni posamezniki. S tega vidika tudi podpira ministrico Švarc Pipan, ki ima kot “predstojnik resorja dostop do tega”. Deli tudi stališče premierja, da je treba zadevi priti do dna, saj da so se v preteklosti podobne zadeve velikokrat pometle pod preprogo. “Verjamem, da je to edini način, da se v Sloveniji očistimo nekih praks, ki jih v resnici ne bi smelo biti,” je sklenil Boštjančič.