Komisija DZ o nakupu demolirane stavbe na Litijski cesti predlaga revizijo računskega sodišča in nadzor proračunske inšpekcije, Švarc Pipan se je še enkrat več posipala s pepelom

1

O nakupu sodne stavbe na Litijski cesti so danes razpravljali na seji komisije DZ za nadzor javnih financ. Komisija predlaga revizijo računskega sodišča in nadzor proračunske inšpekcije ministrstva za finance. Ministrica Dominika Švarc Pipan kot najverjetnejši scenarij vidi, da bo ministrstvo stavbo obdržalo, kaj bo v njej, pa še ugotavljajo.

Sklic nujne seje komisije za nadzor javnih financ so zahtevali v NSi, saj so želeli pojasnila o omenjenem nakupu stavbe, v kateri naj bi domovali upravno, delovno in socialno sodišče ter višje delovno in socialno sodišče. Zaradi objektivne odgovornosti je pravosodna ministrica premierju Robertu Golobu ponudila odstop.

Vida Čadonič Špelič (NSi) je ministrici dejala, da si sicer zastavlja prava vprašanja, ko želi zadevo razčistiti, “a veliko prepozno”. Ob tem je izpostavila tudi njeno odgovornost kot nosilke javne funkcije.

Ministrica je dejala, da je sicer morda res nekoliko pozno sprejela objektivno odgovornost, a “ta v resnici nikoli ni bila vprašljiva”. Vprašanj po njenih besedah ni mogla zastavljati, dokler se niso pojavili jasni indici in sumi nepravilnosti. Kot je pojasnila, se je to zgodilo, ko je zaznala hkratno menjavo telefonov več oseb na ministrstvu in zdaj nekdanjega sekretarja SD Klemna Žiberta. Znova je poudarila, da si želi transparentne razprave in da je dolžna preveriti vse sume nepravilnosti, zavrnila pa je očitke v javnosti in poudarila, da vsekakor ni pooblaščena za kriminalistične preiskave.

Članom komisije je podrobneje pojasnila potek priprave projekta in postopek nakupa stavbe, omenila je pogovore z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem, sestanke in dogovore, za katere prej ni vedela, opozorila uradnic o tveganjih in nepravilnostih pri poslu, ki pa so bila preslišana, in “kadrovsko rošado” na ministrstvu. Ponovila je, da je bila sama pri poslu zavedena.

Glede razlik v cenitvah stavbe je izpostavila dvom, ali je bila prva cenitev iz leta 2017 narejena na podlagi ustrezne površine, kajti po tisti cenitvi je površina atrija 2000 kvadratnih metrov, po cenitvi iz leta 2023 pa 200 kvadratnih metrov, kar je tudi ustrezno, je pa zato večja uporabna površina stavbe. Tu gre po ministričinih besedah torej morebiti za sum prirejene cenitve oziroma tudi sum kaznivega dejanja oškodovanja upnikov, kar bo, kot je napovedala, v kratkem tudi naznanila ustreznim organom pregona.

Da bo ministrstvo stavbo obdržalo, je po njeni oceni iz več razlogov najverjetnejši scenarij, zato na ministrstvu zdaj tudi pregledujejo možnost namembnosti te stavbe. Ena od možnosti je tudi preselitev distribucijskega arhivskega centra ministrstva za pravosodje s Šmartinske ceste, kjer sedaj plačujejo 360.000 evrov najemnine letno. “V tem primeru bi tudi obnova stala veliko manj,” je dodala.

Člani odbora so po več kot triurni razpravi sprejeli sklepe, s katerimi računskemu sodišču predlagajo revizijo pravilnosti in smotrnosti poslovanja pri nakupu omenjene stavbe, sektorju proračunske inšpekcije ministrstva za finance pa priporočajo nadzor nad porabo sredstev iz državnega proračuna pri sklenitvi omenjene pogodbe. Ministrstvo za javno upravo pa je komisija pozvala, da v 15 dneh posreduje analizo s podatki o deležu pravnih poslov nad vrednostjo milijon evrov, v katerih je bila pred pridobitvijo nepremičnega premoženja države opravljena cenitev premoženja, in sicer v mandatu vlade Roberta Goloba.

Število komentarjev: 1
  1. linke pravi

    a denar se pa ne bo vrnil? ja krasno ,kaj dela ta banda mafijska . še dolfi in duče se skrijeta pred njimi.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen