SŠK: Predlog zakona o medijih omejuje versko svobodo, gospodarsko pobudo in uredniško avtonomijo

0

Koordinacija katoliških medijev pri Slovenski škofovski konferenci meni, da je predlog zakona o medijih, ki je v javni razpravi do 31. januarja, v nasprotju z ustavo in mednarodnimi pogodbami, saj omejuje zagotovljene svoboščine. Vlada s tem omejuje uredniško avtonomijo, gospodarsko pobudo in versko svobodo, so ocenili na novinarski konferenci.

Prepričani so, da predlog zakona oži svobodo izražanja ter “nedopustno preko ustavnih okvirov širi nadzor nad izražanjem različnih stališč v vseh javnih medijih v državi”, je na današnji novinarski konferenci poudaril Gabriel Kavčič iz Slovenske škofovske konference (SŠK). Koordinacija poziva vse medije, novinarje, urednike in vse v medijskih poklicih, ki jih bo predlagan zakon prizadel, da izkoristijo čas do konca meseca ter svoje pripombe in pomisleke sporočijo pripravljavcem zakona.

Prepričani so, da 34. člen predlaganega zakona omogoča arbitraren poseg inšpektorja v objavljeno besedilo in s tem v svobodo izražanja. Prav tako verjamejo, da predvideva nadzor nad izražanjem različnih stališč v zadevah, ki jih le določene skupine z družbeno, politično in ekonomsko močjo dojemajo kot sporne, kar ne more biti ustavno dopusten cilj.

Kot posebej problematičen pa izpostavljajo tudi 47. člen, ki ureja državno oglaševanje. To mora uresničevati javni interes na področju medijev, tega pa bo določal Nacionalni svet za medije, ki bo pod neposrednim nadzorom vlade.

“Pri tem bodo morali naročniki pridobiti soglasje vlade za izvedbo oglaševalskih kampanj, katerih vrednost presega 50.000 evrov. To določilo torej uzakonja popoln nadzor vlade nad denarjem, ki bo na voljo za financiranje medijev,” je dejal Kavčič. Prepričan je, da je to še posebej sporno zato, ker termin “državno financiranje” v zakonu ni jasno določen in bi lahko predstavljal manipulacijo vsakokratne vlade.

Izpostavil je tudi prepričanje SŠK, da je nujno črtanje omejitve iz 73. člena, ki omejuje pravico do kratkega radijskega poročanja o verskih obredih. Poudarja, da v predlogu zakona za oba navedena člena, ki omejujeta svobodo veroizpovedi in izražanja, v obrazložitvi členov ni nobenih dodatnih pojasnil, zakaj bi bili takšni ukrepi sorazmerni in nujni v demokratični družbi.

Na celotnem področju programov posebnega pomena pa Koordinacija nasprotuje omejitvam v programskem času, ki so določene v zakonu, in izraža skrb za ohranitev raznolikosti na področju lastne produkcije. Aktualni predlog zakona namreč po njihovih navedbah kaže na izgubo kulturne in umetniške vrednosti v radijskih programih. Lastna produkcija ne priznava produkcije na področju verskih vsebin in tako bistveno posega v uredniško politiko radia posebnega pomena.

Koordinacija tudi nasprotuje dodatnim obveznim dajatvam na podlagi dovoljenja za izvajanje radijske dejavnosti, saj gre za nepotrebno finančno obremenitev za nepridobitne radijske postaje posebnega pomena.

Na to je opozoril tudi odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar, ki je zaskrbljen nad uredniško politiko svojega medija v prihodnje, če se predlog zakona ne spremeni. Pri tem je poudaril, da si na Radiu Ognjišče želijo neposrednega dialoga z regulatorji. Direktor Družine Tone Rode je medtem izpostavil, da so tudi katoliški mediji del slovenskega medijskega prostora in jim upravičeno pripada mesto med ostalimi mnenji.

Ob predlogu zakona o medijih med drugim pozivi k ustrezni ureditvi financiranja medijev

V sredo se izteka javna razprava o predlogu zakona o medijih, ki po navedbah ministrstva za kulturo prinaša sodobno ureditev področja. Že zdaj pa je jasno, da bodo dobili več pripomb organizacij, ki jih zakon zadeva. Med njimi so želje novinarskih in medijskih organizacij za obsežnejše in bolj sistemsko sofinanciranje medijev.

Predlagano besedilo novega zakona vsebuje novo, sodobnejšo definicijo medija, ki sicer ohranja tradicionalne sestavine medija, a zajema tudi nove oblike ali vrste množičnih medijev, ki se razširjajo prek digitalnih platform. Še več, kot medij določa tudi spletne vplivneže.

Predlog opredeljuje javni interes na področju medijev in možnost državne podpore za njegovo uresničevanje. Država bi po predlogu še vedno lahko podpirala razširjanje vsebin, pomembnih za uresničevanje pravice do obveščenosti, in dejavnosti radijskih in televizijskih programov s statusom posebnega pomena. V nobenem primeru pa ne bi mogli finančne podpore dobiti izdajatelji pod prevladujočim vplivom države, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava ali političnih strank.

Prav tako je ne bi mogli dobiti izdajatelji, ki jim je bila v zadnjih dveh letih najmanj dvakrat s pravnomočno odločbo izrečena globa za kršitev prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti, nasilju in vojni ter razpihovanja sovraštva in nestrpnosti. Poleg njih je ne bi mogli dobiti izdajatelji medijev, katerih odgovorni uredniki so bili v zadnjih dveh letih pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti po kazenskem zakoniku.

S predlaganim zakonom naj bi nadalje povečali preglednost lastništva medijev. Predviden je nov medijski register, v katerem bi bilo mogoče poiskati aktualne podatke o lastnikih medijev oz. o dejanskem lastniku in z njim povezanih osebah ter o virih financiranja.

Posebno poglavje v predlogu je namenjeno umetni inteligenci. Vsebine, ki jih ustvarjajo sistemi generativne umetne inteligence, bi se morale glede na predlog povsem jasno prepoznati in se posebej ločiti od drugih programskih vsebin.

Predlog nenazadnje predvideva ustanovitev nacionalnega sveta za medije, katerega člane bi na predlog vlade izglasoval DZ.

Društvo novinarjev za sistemsko sofinanciranje medijev, sindikat novinarjev za spodbujanje urejenih pogojev dela

Prva naloga zakona bi morala biti po mnenju Društva novinarjev Slovenije čim prejšnja uveljavitev robustne sheme državnih pomoči, do katerih bi mediji lahko dostopali na podlagi vnaprej znanih meril, brez razpisov in komisij. Tako bi bilo sofinanciranje sistemsko, neprojektno, nediskriminatorno in večletno. Po njihovi oceni pa je edino, kar predlog konkretno zagotavlja, približno štiri milijone evrov letno za financiranje medijskih vsebin, ki bi jih še naprej razdeljevali prek razpisov. A to ni primeren odgovor na aktualne razmere, v katerih so se znašli mediji, menijo.

V Sindikatu novinarjev Slovenije vidijo merila za pridobitev državne podpore kot preohlapna. Ob tem pogrešajo merila, ki so po njihovi oceni ključna, tako denimo urejene pogoje dela, zmanjševanje prekarnosti, spodbujanje kolektivnega dogovarjanja in socialnega dialoga ter sklenjene kolektivne pogodbe. Namesto zagonskih podjetij bi bilo treba po njihovem predlogu spodbujati notranje odkupe in medijske zadruge. Pa tudi definicija medija se jim zdi preozka, saj mediji niso zgolj prenašalci informacij.

Informacijski pooblaščenec za sankcije zaradi nespoštovanja roka za odgovor, varuh za varovanje javnega interesa

Člen o razvidu medijev je v delu, kjer našteva podatke v razvidu, premalo določen in jasen, ugotavlja Informacijski pooblaščenec. Skrajšanje roka za odgovor na vprašanja medijev s sedem na pet dni pozdravlja, hkrati pa meni, da bi se morala kazenska določba za sankcioniranje nespoštovanja roka ohraniti. Opaža tudi, da predlog ne rešuje vprašanja samostojnih novinarjev, ki ne nastopajo v imenu medija in torej informacij za medije ne bodo mogli zahtevati oziroma jim ne bo zagotovljeno pravno varstvo pred Informacijskim pooblaščencem. Glede na to naj se po njegovem predlogu v členu, ki opredeljuje medij, izrecno vključi tudi samostojne novinarje.

Varuh človekovih pravic medtem pričakuje, da bo zakon omogočal tako svobodno delovanje medijev kot tudi dejansko preglednost njihovega lastništva. Zakon mora po njegovem prepričanju določati način varovanja javnega interesa in ukrepe za varovanje etike javne besede. Ob tem pričakuje, da bo zakon rešil vprašanje trajnega financiranja za neprofitne medije v javnem interesu in zagotovil preglednost lastništva medijev.

V Medijski zbornici za sistemsko financiranje radijskih in televizijskih programov posebnega pomena

V Medijski zbornici pri Gospodarski zbornici Slovenije ugotavljajo, da kljub dolgoletnim pozivom k vzpostavitvi sistemskega financiranja radijskih in televizijskih programov s statusom posebnega pomena tudi ta predlog tega področja ne ureja oz. dejansko celo ukinja sofinanciranje teh programov, ki je po zakonu obvezno, je kritičen direktor Medijske zbornice Vladimir Kukavica.

Predlog po njegovih besedah z vidika administracije in birokracije postavlja nove zahteve za medije, ki predstavljajo dodatno breme. Pristojni državni organi lahko informacije pridobijo sami in na bolj enostaven način, je opomnil.

Kot je dodal, so nejasna nekatera določila, povezana z razpisi in financiranjem, omejitve pri oglaševanju pa postavljajo v neenak položaj domače in tuje poslovne subjekte. Podrobneje pa bodo lahko predlog zakona komentirali, ko bo stališča potrdil upravni odbor, je pojasnil.

Tudi Slovenska oglaševalska zbornica in Slovensko združenje medijev, ki je član oglaševalske zbornice, stališča in predloge za ministrstvo za kulturo še usklajujeta.

Pripombe na predlog je danes podala tudi koordinacija katoliških medijev pri Slovenski škofovski konferenci, ki meni, da je predlog zakona v nasprotju z ustavo in mednarodnimi pogodbami, saj omejuje zagotovljene svoboščine. Vlada s tem omejuje uredniško avtonomijo, gospodarsko pobudo in versko svobodo, so ocenili na novinarski konferenci.

V javnosti je bilo nadalje več pripomb zaradi predlagane določbe, ki inšpektorju za kulturo in medije omogoča še pred presojo upravnega sodišča izdajo začasnega ukrepa odstranitve oziroma prepovedi razširjanja vsebin, za katere obstaja sum spodbujanja k nasilju in razpihovanja sovraštva.

Svet za zaščito svobode govora pri Zboru za republiko pa meni, da zakonski predlog povečuje možnost vplivanja države na izdajanje in delovanje medijev, namesto da bi pristojnosti države na področju medijev omejil.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen