Srbski predsednik Vučić glavni obraz kampanje pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami, SNS na anketah vodi z naskokom

0

V Srbiji bodo v nedeljo potekale predčasne parlamentarne in lokalne volitve. Čeprav ne kandidira niti ni več vodja Srbske napredne stranke (SNS), je glavni obraz predvolilne kampanje srbski predsednik Aleksandar Vučić. SNS bo glede na javnomnenjske ankete na volitvah zmagala.

Poleg parlamentarnih volitev bodo v nedeljo potekale tudi lokalne volitve v Beogradu in še 65 drugih lokalnih samoupravah ter pokrajinske volitve v Vojvodini.

Zadnje parlamentarne volitve v Srbiji, tudi takrat predčasne, so bile aprila lani. SNS, ki jo je do nedavnega vodil Vučić, je dobila 120 od 250 poslanskih sedežev, Socialistična stranka Srbije (SPS), ki je koalicijski partner v vsaki vladi od leta 2008, pa 32. SNS tedaj prvič ni osvojila večine, ki bi ji omogočila, da sama oblikuje vlado. Podobno je bilo z beograjsko skupščino, kjer je osvojila 48 sedežev od 110.

Za sedeže v srbski skupščini se bo tokrat potegovalo 18 strank in zavezništev, med katerimi jih večina pripada desnici.

Čeprav je Vučić odstopil s položaja predsednika vladajoče SNS, predsedniške volitve pa niso razpisane, je tudi tokrat glavni obraz strankine kampanje in se pojavlja na vseh shodih. Volilna lista se imenuje Aleksandar Vučić – Srbija se ne sme ustaviti.

SPS zunanjega ministra Ivice Dačića na volitvah nastopa pod sloganom Ivica Dačić – predsednik srbske vlade, na strankini listi je tudi vnuk nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića Marko Milošević.

Največji opozicijski blok sestavljajo proevropske stranke, zbrane v koaliciji Srbija proti nasilju. V njem so levo-liberalne stranke in stranke centra.

Proevropska opozicija je v preteklih mesecih organizirala tudi proteste pod geslom Srbija proti nasilju po dveh strelskih napadih, ki sta v začetku maja pretresla državo.

Udeleženci protestov so poleg predčasnih volitev zahtevali menjavo članov sveta za regulacijo elektronskih medijev ter zamenjavo notranjega ministra Bratislava Gašića in direktorja varnostno-obveščevalne agencije Bia Aleksandra Vulina. Vulin je odstopil v začetku novembra, ostale zahteve pa niso bile izpolnjene.

Po javnomnenjski anketi portala Nove srbske politične misli iz novembra ima SNS 39,2-odstotno podporo, Dačićevi socialisti in Enotna Srbija pa 8,1-odstotno. Proevropska opozicija ima 25,8-odstotno podporo, za opozicijo pa bi glasovalo še 8,4 odstotka volivcev, a še ne vedo, za katero stranko.

Srbski raziskovalni center Demostat predvideva, da bo SNS ohranila oblast na državni ravni, opozicija pa bi lahko zmagala v Beogradu.

Vučić je po mnenju političnih analitikov sicer vodil najagresivnejšo predvolilno kampanjo doslej. Med drugim je izplačal enkratno finančno podporo upokojencem, študentom in dijakom, javne uslužbence pa, kot opozarjajo analitiki, ohranjal v strahu za delovna mesta, če ne bodo glasovali za SNS.

Svoje politične nasprotnike je napadal z ustvarjanjem afer, kot je objava intimnega seksualnega videoposnetka kandidata proevropske koalicije v medijih, po drugi strani pa s skoraj absolutnim nadzorom nad televizijami in tabloidi zakrival neuspehe in afere svoje vlade.

Opazovalna misija organizacije Crta je v prvih 20 dneh kampanje zabeležila 50 dogodkov z elementi zlorabe javnih sredstev ter trditve o volilnem klientelizmu in političnih pritiskih v 12 mestih, ki so bili usmerjeni predvsem na zaposlene v javnem sektorju, pa tudi skoraj 450 obiskov visokih državnih uradnikov v lokalnih skupnostih.

Ugotovili so tudi, da v javnosti, čeprav ne potekajo predsedniške volitve, prevladujejo nastopi Vučića, ki kot glavni obraz kampanje SNS zavzema tudi skoraj polovico časa in prostora v informativno-političnih vsebinah najvplivnejših medijev.

Volitve sicer prihajajo v času vse večjih pritiskov mednarodne skupnosti, da se Srbija vrne k dialogu s Kosovom in sprejme načrt EU za normalizacijo odnosov, ki ga podpirajo tudi ZDA. Napredka na tem področju v zadnjem letu ni bilo, tako kot Srbija ni prisluhnila pozivom mednarodne skupnosti, naj se pridruži sankcijam Zahoda proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini.

Srbija in Kosovo sta spomladi v okviru dialoga o normalizaciji odnosov pod okriljem EU sicer sprejela t. i. ohridski sporazum, v katerem sta se Vučić in kosovski premier Albin Kurti zavezala, da Srbija med drugim ne bo ovirala vstopa Kosova v mednarodne organizacije, Priština pa bo pristala na oblikovanje skupnosti srbskih občin na severu Kosova. Kljub temu se razmere na severu Kosova niso umirile, ampak so se celo zaostrile.

V Srbiji je po podatkih volilne komisije 6,5 milijona volilnih upravičencev. Kosovski Srbi bodo lahko oddali glas v štirih mestih v Srbiji, državljani Srbije s prebivališčem v Črni gori bodo medtem lahko glasovali v Črni gori.

Lani je na volitve odšlo 58,60 odstotka volivcev ali za okoli deset odstotkov več kot leta 2020, od volitev leta 2008 pa volilna udeležba po podatkih statističnega urada nikoli ni presegla 60 odstotkov.

Volitve v Srbiji bodo tudi letos pod drobnogledom Evropskega parlamenta. Delegacijo, ki jo bodo sestavljali evropski poslanci, bo vodil slovenski evroposlanec Klemen Grošelj.

Proevropska opozicija bo na predčasnih parlamentarnih volitvah v Srbiji težko premagala vladajoči režim Aleksandra Vučića, ima pa možnosti za zmago na lokalnih volitvah v Beogradu, menita politična analitika Faris Kočan in Žarko Korać. Strinjata se, da Vućić in SNS na oblasti ostajata tudi zaradi skoraj absolutnega nadzora nad mediji.

Raziskovalec na Centru za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Faris Kočan že druge predčasne volitve v Srbiji v manj kot dveh letih pripisuje temu, da je Vučiću, do nedavnega predsedniku vladajoče Srbske napredne stranke (SNS), začela padati javnomnenjska podpora. Vučić predčasne volitve po Kočanovi oceni namreč izkorišča, ko začuti, da bi padanje podpore lahko vodilo do nepovratnega padca njegove stranke, obenem mu omogočajo, da nenehno govori o tem, kaj je dosegla njegova stranka.

Dostopne javnomnenjske ankete kažejo, da bi opozicija na volitvah lahko dobila okoli 25 odstotkov glasov. To je premalo, da bi zamenjala SNS na nacionalni ravni, se ji pa po ocenah sogovornikov odpira možnost v Beogradu in morda še kakšnem večjem mestu, kot je Novi Sad.

“Na prejšnjih volitvah je Vučić komaj dobil Beograd. Če bi ga izgubil, bi bil to velik udarec zanj in možnost za opozicijo, da pokaže, da Beograd lahko vodi bolje,” meni bivši podpredsednik srbske vlade, psiholog in politični analitik Korać.

Po mnenju Kočana pa Beograd predstavlja tudi potencial za opozicijo, da bi, če ga osvoji zdaj, čez štiri leta na parlamentarnih volitvah lahko zamenjala oblast še na državni ravni.

Vučićevi volivci so sicer predvsem javni uslužbenci, ki jih po besedah obeh sogovornikov predsednik ves čas drži v strahu, da bodo izgubili delo, če ne bodo glasovali zanj, po drugi strani pa jim nenehno dviguje plače. Druga pomembna volilna baza so starejši, ki vsak dan gledajo televizijo, pri čemer je večina srbskih televizij prorežimskih.

Ključna težava opozicije je po oceni Koraća prav to, da na svoji strani nima medijev, prek katerih bi lahko posredovala svoje sporočilo državljanom. “Vučićeva moč najbolj sloni na tem, da nadzoruje medije. V malih mestih po Srbiji ljudje gledajo samo komercialne televizije, med katerimi je glavna televizija Pink, ki dela praktično samo za Vučića, in ljudje nimajo možnosti, da bi slišali drugačne mnenje.”

S tem se strinja Kočan. “Vučić je prisoten v vseh tabloidnih medijih in vedno s pozitivnimi zgodbami. Pod seboj ima tudi določene zasebne medije z nacionalnim značajem pa tudi srbsko javno radiotelevizijo RTS,” pojasnjuje. Hermetično zaprt medijski prostor po njegovih besedah zato sploh ne dopušča, da se v javnosti govori o aferah Vučića in vladajoče SNS.

Korać, sicer tudi nekdanji sodelavec ubitega srbskega premierja Zorana Đinđića, medtem poudarja, da Vučić s tokratno volilno kampanjo sporoča, da bo Srbija, če državljani ne bodo izbrali njega, propadla. “Vučić je volitve prikazal kot boj na življenje in smrt za prihodnost Srbije. To je totalitarna retorika, kakršne ni nikjer drugje v regiji,” opozarja. Ocenjuje, da politični sistem postaja identičen sistemu nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića, in to je partijska država. “S tem je Srbija izgubila prednost demokratičnega političnega sistema, in to je, da je oblast zamenljiva,” dodaja.

Vučić po njegovih besedah predvolilno kampanjo vodi vsak dan. “Vsakemu upokojencu je dal okoli 180 evrov, dijakom po okoli 90 evrov, prejemnikom socialne pomoči pa po 90 evrov. Skupno je pred temi volitvami razdelil okoli pol milijarde evrov, tako da bo opozicija zelo, zelo težko prepričala državljane, da lahko dela bolje,” pojasnjuje. Pri tem opozarja še, da Vučić vodi predvolilno kampanjo, čeprav je predsednik države, kar je kršenje ustave, poleg tega formalno sploh ni več predsednik stranke.

Tudi sicer po Koraćevi oceni predvolilna kampanja v Srbiji še “nikoli ni bila tako umazana”. O tem po njegovih besedah priča to, da je Vučić v svojo koalicijo na listi za Beograd in nekatere druge občine v Srbiji vključil obsojenega vojnega zločinca Vojislava Šešlja, pa tudi objava intimnega seksualnega videoposnetka kandidata na parlamentarni listi proevropske koalicije Srbija proti nasilju Đorđa Miketića. Posnetek so objavili na televiziji Pink in v prorežimskih tabloidih, Vučić pa ga je na Pinku omenjal že nekaj dni prej.

Tako kot Srbija politično nazaduje na domači politični sceni, po oceni Koraća nazaduje tudi njena zunanja politika. “Srbiji se je zgodilo, da je v dveh letih popolnoma zaustavila napredovanje proti evropskim integracijam,” je ocenil in opozoril, da če Srbija ne bo izpolnila t. i. ohridskega sporazuma, ki ga je spomladi sklenila s Kosovom, na tej poti sploh ne bo več napredovala.

Kosovo je po oceni Koraća tudi eden od glavnih razlogov za predčasne volitve. “Vučić se je s Kosovom privedel v nemogoč položaj, saj je storil zelo velike napake, med njimi to, da je zahteval, naj Srbi zapustijo vse institucije na Kosovu, tudi v policiji,” meni. V slepo ulico pa je po njegovem mnenju prišel s pojavom nasilja na severu Kosova, s čimer je izgubil vse simpatije Zahoda. “Volitve je razpisal tudi, da pokaže Zahodu, da nimajo druge izbire, kot je on, četudi ga ne marajo.”

Zunanja politika v Srbiji, kjer v ospredje prihaja vprašanje Srbov zunaj domovine, je postala izjemno pomembno družbeno vprašanje tudi po mnenju Kočana. Kot pravi, nacionalni jaz srbstva prihaja v osredje, ker je doma enostavno preveč afer, korupcije, škandalov in nedelujočih stvari. “Vučić hoče dati vedeti, da je Srbija regionalni hegemon na Zahodnem Balkanu ter da mora biti gospodarsko in politično močna, da lahko skrbi za regionalne odnose in Srbe zunaj srbskih meja,” še pojasnjuje.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen