Leto 2024: Vlada v novo leto kot ujetnica lastnih zank, desnica v pričakovanju transformacij, na notranjepolitično dinamiko bodo vplivale tudi evropske volitve

Vlada Roberta Goloba, ki je v leto 2023 stopila s smelimi napovedmi reform, se na prelomu leta sooča z opaznim padcem javnomnenjske podpore. Povrnitev zaupanja bo težka, a koalicija ima vse možnosti, da mandat izpelje do konca, se strinjata analitika Marinko Banjac in Andraž Zorko. Desnica medtem v leto 2024 vstopa s pričakovanji transformacije.

Glede na zadnje ankete javnega mnenja delo vlade kot neuspešno ocenjuje več kot polovica vprašanih, podpora največji vladni stranki Gibanje Svoboda pa se giblje med 13 in 17 odstotki. V začetku leta je stranko podpiralo med slabih 27 in slabih 30 odstotkov vprašanih.

Povrnitev zaupanja malo verjetna, prav tako predčasen konec mandata

Politolog in profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede Marinko Banjac opozarja, da je vlada “žrtev lastnih zank, v katere se je ujela”. Javnost namreč ni pozabila pompoznih, a za zdaj neuresničenih napovedi velikih reform. “Tudi premier Golob se je ob vse večjih kritikah odzival tako, da je javnost dobila občutek njegove vzvišenosti, celo nedostopnosti,” opaža Banjac. Zmedo tudi pri koalicijskih partnerjih pa so povzročili odhodi ministrov in istočasno premierjeva napoved delne rekonstrukcije vlade.

Vlado in koalicijo sicer čaka zahtevno leto. Napovedane spremembe na področju zdravstva, sodstva, plač v javnem sektorju in drugih reform bo morala oblikovati ob zaostreni, s popoplavno obnovo zaznamovani javnofinančni sliki. Sprejemanje takih ukrepov brez javnomnenjske podpore in ob največji opozicijski stranki, ki je po mnenju Banjaca “začutila šibkost trenutne koalicije”, bo še toliko napornejše. “V atmosferi, ko ti javnost obrne hrbet, je v politiki težko delati. Sploh tistim, ki nimajo daljše politične socializacije in historiata političnega delovanja,” poudarja Banjac.

A kljub za vladno koalicijo precej burnih mesecih, ki so jih zaznamovali odhodi več ministrov, preigravanje možnega scenarija rekonstrukcije vlade in napetosti med koalicijskimi partnerji, analitika ocenjujta, da ima Golobova vlada vse možnosti, da mandat izpelje do konca. Trenutno sicer ni v zavidljivem položaju, a koalicijski partnerji nimajo interesa končati svojega mandata, Golobov odstop pa je malo verjeten, ocenjuje Banjac.

Analitik javnega mnenja in direktor agencije Valicon Andraž Zorko sicer ob tem opozarja, da obstanka vlade ne omogočajo javnomnenjske raziskave temveč večina v parlamentu, ki za zdaj ostaja enaka kot ob začetku mandata. Edino, kar lahko ogrozi mandat vladne koalicije, je tako razkol v poslanski skupini Svobode, meni Zorko.

Je pa povrnitev zaupanja v vladno koalicijo v vsakem primeru malo verjeten, sta si enotna analitika. Za to bi se moralo zgoditi nekaj zelo ekstremnega, kot so bile avgustovske poplave, ocenjuje Zorko. Medtem Banjac pot do morebitne povrnitve zaupanja vidi v nadaljevanju socialnih politik, pri čemer bi morala vlada jasno sporočati, kaj so njeni dosežki.

Desnica v pričakovanju transformacij, Logar bo moral odigrati svojo vlogo

Pestro je tudi na drugi strani političnega pola, ki ga po mnenju analitikov zaznamujejo transformacije desne politične sfere. Zorko sicer poudarja, da se generacijski prelom odvija že nekaj let, a ne zgolj na desnici, temveč z izjemo SDS v večini strank.

NSi sicer menjava generacij na čelu stranke ni pomagala pri preseganju sedmih odstotkov, na katerih stranka stagnira že nekaj let, opaža Zorko. Tako se zdi, da je stranka obsojena na življenje v senci SDS. NSi nima resnih možnosti nadaljnjega razvoja, zato se poskuša prikazati kot vse bolj oddaljujočo od SDS, dodaja Banjac. A stalni poskusi povezovanja na desni, zdaj z enimi, zdaj z drugimi ter z različnimi programski poudarki delujejo politično povsem izgubljeno, opozarja.

V luči tega Zorko predvideva, da bo uspeh NSi v bodoče odvisen predvsem od zunanjih okoliščin, predvsem morebitnega povratka SLS med resnejše igralce na političnem parketu, in nastanka morebitne nove stranke desno od sredine.

Ugibanja o tem, ali se bo za ta korak odločil poslanec SDS Anže Logar, ki je spomladi s somišljeniki ustanovil društvo Platforma sodelovanja, so sicer v veliki meri zaznamovala letošnje dogajanje na desnici.

Analitika ocenjujeta, da postaja jasno, da bo Logar vendarle odigral svojo vlogo. Njegov uspeh na predsedniških volitvah je bil namreč enostavno prevelik, da bi ostalo zgolj pri tem in tega se zaveda tudi predsednik SDS Janez Janša, poudarja Zorko. “Pri tem niti ni pomembno, ali gre za Janšev projekt ali dejansko Logarjev avtonomen. Tako SDS kot Logar previdno vstopata v novo konstelacijo in testirata, kaj ti premiki pomenijo, in kaj bi lahko povzročili,” meni Banjac. Kot je še spomnil, pa SDS svoje vrste krepi tudi z vzpostavitvijo t. i. vlade v senci.

Jasno pa je, da če želi slovenska desnica še kdaj prevzeti oblast, bo potreben še kak potencialni koalicijski partner, izpostavlja Zorko. Pri tem je Logar tisti, ki bi bil sposoben poseči v desno volilno bazo, ki se ne najde v SDS, pa tudi krepko proti sredini.

Na polovici mandata bi karte lahko premešale evropske volitve

Naslednje tehtanje strank bo sicer na evropskih volitvah junija prihodnje leto. Banjac meni, da bodo te prinesle določene transformacije razmerij ne zgolj na desni, ampak tudi na levi in na sredini, kjer je vprašljiv predvsem uspeh Svobode. Ocenjuje, da bi lahko bila posledično spremenjena tudi notranjepolitična dinamika.

Podobno meni tudi Zorko, ki ocenjuje, da bodo te volitve zanimive predvsem zato, ker dodatni, deveti sedež v parlamentu, ki bo pripadal Sloveniji, prinaša dodaten motiv za vse politične stranke, tudi novince.