Leto 2024: Stranke v novo politično bitko, tokrat za mesta v Evropskem parlamentu

Po letu brez volitev se v letu 2024 obeta nova volilna tekma, tokrat za mesta v Evropskem parlamentu. Stranke, ki se bodo borile za devet sedežev, enega več kot doslej, bodo tako dve leti po državnozborskih volitvah znova stehtale svoje moči. S pripravami so večinoma že začele, po novem letu bo sledilo sestavljanje kandidatnih list.

Novo postavo poslancev, ki bodo v naslednjem petletnem mandatu v Evropskem parlamentu zastopali barve Slovenije, bodo volivci izbirali 9. junija prihodnje leto.

Priprave na politično bitko so v strankah že stekle, postopki evidentiranja so v zaključnih fazah. Po novem letu je tako pričakovati nekaj prerivanja ob sestavljanju kandidatnih list, pa tudi predstavitve programov, s katerimi bodo stranke poskušale prepričati volivce.

Parlamentarne stranke na volitve samostojno, svoje favorite bodo predstavile prihodnje leto

Izmed parlamentarnih strank so s pripravami tokrat najbolj pohiteli v opozicijski NSi. Z evidentiranjem kandidatov so zaključili že jeseni, predstavili so tudi programska izhodišča. Ambicije prvaka stranke Mateja Tonina o povezovanju s Platformo sodelovanja poslanca SDS Anžeta Logarja in zunajparlamentarno SLS niso obrodile sadov, NSi se tako na evropske volitve podaja sama. Oblikovanje kandidatne liste bo sledilo ob posvetu vodstva NSi v začetku prihodnjega leta. Takrat naj bi bilo tudi dokončno jasno, ali se bo za vnovično kandidaturo odločila aktualna evroposlanka Ljudmila Novak ter kdo bi utegnil listo popeljati na volitve. Za to mesto naj bi visoko kotiral vodja poslancev Janez Cigler Kralj, omenjalo se je tudi Tonina.

Konkretne korake SDS pri sestavljanju kandidatne liste je pričakovati najprej na seji izvršilnega odbora v začetku januarja. Evidentiranje kandidatov so zaključili oktobra. Na listi največje opozicijske stranke je ponovno pričakovati sedanja evropska poslanca Milana Zvera in Romano Tomc, med posamezniki, ki naj bi si želeli kandidature, se omenja tudi poslanca Franca Breznika in Branka Grimsa.

Medtem v strankah koalicije postopki evidentiranja kandidatov še tečejo. V največji vladni stranki Gibanje Svoboda so sklenili prvi krog evidentiranja, po zasedanju izvršilnega odbora v začetku leta 2024 naj bi sledil še drugi. Med kandidati je sicer pričakovati evropska poslanca Klemna Grošlja in Ireno Jovevo, ki ju je Svoboda “podedovala” ob združitvi z LMŠ. Med ključnimi cilji pred prihajajočimi volitvami pa v Svobodi izpostavljajo zmago celotne leve sredine. Stranko, ki se na evropske volitve podaja prvič, sicer čaka še odločitev o povezovanju na evropski ravni, nagibajo se k politični skupini liberalcev Renew.

Tudi v SD evidentiranje kandidatov še poteka, listo kandidatov bodo predvidoma predstavili spomladi. Na njej je gotovo pričakovati aktualna poslanca Milana Brgleza in Matjaža Nemca, med njima pa tudi nekaj političnega rivalstva za mesto na čelu liste.

V Levici, ki trenutno nima predstavnika na evropskem političnem parketu, bo evidentiranje potekalo do konca januarja. Sledilo bo interno potrjevanje liste kandidatov. Cilj stranke je kakovostna in močna lista kandidatov, prav tako ne odklanjajo morebitnega sodelovanja. Nekdanji koordinator Levice in minister za delo Luka Mesec je sicer za Večer že potrdil, da bo kandidiral na listi, a ne kot njen nosilec.

V tekmo za preboj na evropski politični parket tudi zunajparlamentarne stranke

Če se, kot kaže, parlamentarne stranke na volitve odpravljajo samostojno, pa je nekaj več pripravljenosti za sodelovanje zaznati v zunajparlamentarnih strankah.

V SLS, ki je s poslancem Francem Bogovičem edina neparlamentarna stranka s predstavnikom v evropski politiki, so že najavili nosilca liste, in sicer Petra Gregorčiča. Med kandidati bo bržkone tudi Bogovič. Predsednik SLS Marko Balažic je prepričan, da so tako presekali določene gordijske vozle na desni sredini, sprožili razmislek pri drugih strankah, tudi NSi. S slednjo menda zgodba še ni zaprta, vrata puščajo odprta za sodelovanje tudi z drugimi strankami, pravi Balažic.

Na skupen nastop stavi tudi kočevski župan Vladimir Prebilič, ki vodi pogovore z DeSUS in Vesno, želel pa bi si sodelovanja tudi s katero od parlamentarnih strank. Kot bolj politično realno sicer ocenjuje prvo možnost, pri čemer bi mesto na vrhu liste zasedel sam. Izplen pogovorov bo po njegovih besedah jasen januarja.

Odločeni, da se podajo na evropske volitve, so namreč tudi v DeSUS. Po besedah predsednika stranke Antona Riflja preigravajo možnosti, “kdo bi bil tisti, ki bi potegnil”. To gotovo ne bo nekdanji predsednik stranke Karl Erjavec, saj je “upor članstva prehud”, so pa blizu dogovora s Prebiličem, ocenjuje Rifelj. Kandidate, ki jih bo na volitvah ponudil DeSUS, bodo predstavili konec januarja.

V Vesni so medtem že pred meseci sprejeli sklep, da se na volitve podajo s samostojno listo, na kateri nameravata kandidirati oba sopredsednika stranke Uroš Macerl in Urša Zgojznik. Po njenih besedah bi kakršnakoli drugačna odločitev pomenila “vračanje na začetek”, so pa se pripravljeni pogovarjati o morebitnih partnerstvih.

Na evropske volitve se samostojno podaja še Piratska stranka, je za STA navedel sekretar stranke Jasmin Feratović. Kandidate imajo izbrane, javnosti jih bodo predstavili v začetku leta, nosilka kandidatne liste pa bo dolgoletna članica stranke Urška Orehek.

Pričakovana tudi aktivacija civilne družbe, a ne s kandidaturo

Tudi ob tokratnih volitvah je, podobno kot ob zadnjih parlamentarnih, pričakovati, da bo v kampanji aktivna tudi civilna družba.

Ob tem so se že pojavila ugibanja, ali se namerava za kandidaturo odločiti kateri od vidnejših aktivistov. Takšno namero sta med drugim zanikala direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, saj da bi to zožilo njihov fokus, in Jaša Jenull iz iniciative Glas ljudstva, ki pa napoveduje aktivnosti pri mobilizaciji volivcev in spodbujanju volilne udeležbe.

Državljani EU se bodo junija 2024 odpravili na volitve poslancev Evropskega parlamenta. Volitve bodo sicer dogajanje v uniji zaznamovale skozi vse leto. Pred njimi bodo potekali zaključevanje zakonodajnih aktov in priprave političnih strank na volitve, po njih bosta sledila sestavljanje Evropske komisije in bitka za najvišje položaje v uniji.

Več kot 400 milijonov volilnih upravičencev v vseh 27 članicah EU bo prihodnje leto med 6. in 9. junijem izbiralo 720 članov Evropskega parlamenta. Leta 2019 je bilo izvoljenih 751 poslancev, a se je to število v začetku leta 2020 po izstopu Združenega kraljestva zmanjšalo na trenutnih 705. V naslednjem mandatu bo 12 držav članic imelo dva ali enega evroposlanca več kot trenutno, tudi Slovenijo bo namesto osmih zastopalo devet članov Evropskega parlamenta.

Glede na v začetku decembra objavljeno javnomnenjsko raziskavo Eurobarometer se na tokratnih volitvah obeta višja udeležba kot na zadnjih. V EU bi se jih udeležilo 68, v Sloveniji pa 57 odstotkov vprašanih. Evropskih volitev maja 2019 se je sicer v Sloveniji udeležilo 28,9 odstotka volilnih upravičencev. Udeležba na ravni EU je znašala 50,6 odstotka.

Čeprav bo evropskim volitvam po pričakovanjih največ pozornosti javnosti namenjene drugi konec tedna v juniju in v predvolilni kampanji, ki se bo začela en mesec prej, pa bodo vplivale na dogajanje skozi celotno leto.

Zaradi prihajajočih volitev belgijske oblasti, ki bodo v prvi polovici leta predsedovale Svetu EU, in v Evropskem parlamentu napovedujejo pospešeno zaključevanje sprejemanja zakonodajnih aktov. Na mizi jih je še okoli 150, med njimi najbolj izstopata nedavno dogovorjeni evropski pakt o migracijah in reforma evropskih fiskalnih pravil. Zaključiti morajo še več aktov na področjih zelenega prehoda in digitalizacije.

Zadnja priložnost za dokončno potrditev zakonodaje v tem mandatu bo na zadnjem plenarnem zasedanju devetega sklica Evropskega parlamenta med 22. in 25. aprilom v Strasbourgu. Akte, ki jim jih ne bo uspelo spraviti pod streho, bodo sicer lahko prenesli v naslednje zakonodajno obdobje. O tem bo po ustanovni seji novega sklica odločalo vodstvo parlamenta.

Obdobje do volitev pa bo namenjeno tudi pripravam evropskih političnih strank nanje. Liberalci, zbrani v politični skupini Renew, se bodo na dogodku, namenjenem tudi pripravam na volitve, predvidoma zbrali že v prvem tednu po božično-novoletnih praznikih v Bruslju.

Na volitvah bodo sicer po neuradnih informacijah znova nastopili s skupno platformo, v kateri naj bi sodelovali Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (Alde), Evropska demokratska stranka (EDP) in posamezne nacionalne stranke, kot je stranka premierja Roberta Goloba Gibanje Svoboda.

Desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) in Stranka evropskih socialistov (PES), ki imata v trenutnem sklicu parlamenta prvo in drugo največjo politično skupino, pa se bosta predvidoma v začetku marca zbrali vsaka na svojem predvolilnem kongresu, ko bosta potrjevali volilna programa in svoja vodilna kandidata za volitve.

EPP, katere članice so SDS, NSi in SLS, bo na volitve najverjetneje popeljala aktualna predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ta sicer še ni sporočila odločitve, ali se namerava potegovati za drugi mandat.

V PES, v kateri je SD, pa medtem po navedbah virov v strankini politični skupini S&D še razmišljajo, kako sploh pristopiti h konceptu t. i. spitzenkandidatov, ki predvideva, da vodilni kandidat zmagovalne stranke na volitvah postane predsednik prihodnje komisije.

Stranki bosta na kongresih – EPP v Bukarešti in PES v Rimu – opravili zadnje priprave na predvolilno kampanjo, ki se bo uradno začela en mesec pred volitvami.

Analitik z nizozemske Univerze v Groningenu Benjamin Leruth glede na zadnje raziskave Eurobarometer pričakuje, da bodo v predvolilni kampanji prevladovale teme, kot so priseljevanje, vojna v Ukrajini, geopolitične napetosti v Evropi in podnebne spremembe.

Da bi preprečile morebiten vzpon skrajne desnice, ki ga je sicer zaenkrat še težko napovedovati, se morajo uveljavljene stranke osredotočiti na temeljna gospodarska vprašanja in izboljšanje blaginje državljanov namesto na migracije. To velja tudi za uveljavljene stranke na desnici, je Leruth zapisal v odgovorih na vprašanja STA.

Glede samega vzpona skrajno desnih strank je sicer spomnil še na volitve 2019, ko je večina medijev in opazovalcev napovedovala, da bodo veliko pridobile, a je na koncu prišlo do rahlega povečanja podpore zelenim strankam.

Evropski parlament se bo na ustanovnem zasedanju sestal 16. julija 2024, ko bodo novoizvoljeni evroposlanci izvolili novega predsednika in 14 podpredsednikov. Medtem ko sta po volitvah maja 2019 v mesecu juliju potekali dve plenarni zasedanji, bo tokrat zaradi kasnejšega datuma volitev zgolj eno, so pojasnili v parlamentu.

Tako bo julija zgolj ena priložnost za izvolitev predsednika oziroma predsednice komisije, naslednja pa šele na zasedanju sredi septembra. O novem predsedniku komisije se bodo morali prej dogovoriti voditelji članic, ki imajo sredi junija predvideno neformalno zasedanje, konec junija pa še redno. Hkrati bodo izbirali še predsednika Evropskega sveta in visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU.

Od tega, kdaj bo v parlamentu izvoljen predsednik komisije, bo odvisna tudi nadaljnja časovnica sestavljanja tega izvršilnega organa EU. Po izvolitvi predsednika vsaka članica predlaga svojega kandidata za komisarja, kandidate pa nato zaslišijo pristojni parlamentarni odbori.

Po zaslišanjih bo predvidoma v jesenskih mesecih sledilo potrjevanje celotne Evropske komisije v parlamentu. Trenutni komisiji se sicer petletni mandat izteče konec novembra, vendar pa ga je mogoče tudi podaljšati, če do izteka še ni imenovana nova komisarska ekipa.