S preventivnim programom ‘Zdravje danes za jutri’ prizadevanja za zdrav življenjski slog
Krepitev preventivnih programov v primarnem zdravstvenem varstvu lahko zmanjša pojav bolezni, povezanih z življenjskim slogom, so se strinjali strokovnjaki na današnjem posvetu Zdravje danes za jutri, ki sta ga organizirala Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in komisija DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.
Predstavnica ministrstva za zdravje Vesna Marinko je izpostavila, da nove javno-zdravstvene izzive predstavljajo staranje prebivalstva, porast kroničnih nenalezljivih bolezni, ki jih je mogoče preprečiti in povečana neenakost v zdravju prebivalstva. Dodala je, da se učinki programov za preventivo kažejo šele na dolgi rok, zato je pri njihovem izvajanju ključna vztrajnost.
Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je v nagovoru poudaril, da fokus preventivnih aktivnosti ne sme ostati zgolj na preventivnih programih za odraslo populacijo, ampak je treba s preventivo začeti že veliko bolj zgodaj.
Debelost pri otrocih je eden največjih izzivov javnega zdravstva, je izpostavil soprog predsednice republike Aleš Musar, ki je o tej problematiki maja razpravljal na vrhu zakoncev evropskih voditeljev v Zagrebu. Pri tem je poudaril pomen Zagrebške deklaracije, v kateri so pozvali k ustanovitvi novega evropskega centra WHO za preprečevanje debelosti pri otrocih. “Čas odraščanja otrok je občutljivo področje, kjer ni prostora za amaterizem,” je dejal.
Čas se spreminja in z njimi tudi javno-zdravstveni izzivi, se je strinjala predstojnica centra za preučevanje in razvoj zdravja na NIJZ Ada Hočevar Grom. Otroci niso več podhranjeni, temveč so preveč prehranjeni. “Program Zdravje danes za jutri (ZDAJ) v sebi nosi sporočilo vse življenjske perspektive, ki je pomembno tudi na Evropski ravni,” je prepričana.
Pri tem je poudarila, da imajo otroci s prekomerno telesno težo 80 odstotno možnost, da bodo s to živeli kot odrasli. “Navade, ki jih razvijemo kot otroci nas spremljajo vse življenje, zato je pomembno, da ukrepamo hitro,” je dodala.
Polonca Truden Dobrin iz NIJZ je poudarila, da program ZDAJ za razliko od bolj znanih preventivnih programov, ki ciljajo na starejšo populacijo, sega od prvega dne življenja do zaključka študija. Program nosi osrednje sporočilo, da je delovanje za zdravje otrok in mladostnikov ključno za zdravje aktivnega in starajočega se prebivalstva.
Ključne teme, ki jih naslavlja, so po njenih besedah prehrana, telesna dejavnost, psihološki vidiki in motiviranost, tvegana raba elektronskih naprav in pa spanje. Osredotoča se na spreminjanje nezdravih življenjskih navad in krepitev zdravja.
Truden Dobrin je prav tako predstavila delovanje Centrov za krepitev zdravja, ki po njenih besedah omogočajo obravnavo za otroke s prekomerno telesno težo. Gre za samostojne enote zdravstvenega doma in ključne organizacijske strukture na primarni ravni zdravstvenega varstva za zagotavljanje zdravstvenovzgojne dejavnosti za populacijo. V centrih v timih delujejo medicinske sestre, psihologi, fizioterapevti, dietetiki in kineziologi.
Da bi preventivno zdravstveno varstvo otrok in mladostnikov lahko dosegalo rezultate, primerljive z rezultati na področju presejalnih in preventivnih programov za odrasle prebivalce, je nujno okrepiti mrežo CKZ in upravljanje programa ZDAJ, izboljšati komuniciranje s ciljnimi javnostmi in zagotoviti informacijsko podporo; posledično se bodo izboljšali tudi kazalniki, so se strinjali zbrani.
Ocenili so, da je skrajno zaskrbljujoče, da kar 20.000 mladoletnih prebivalcev Slovenije nima izbranega osebnega zdravnika, poleg tega pa več kot 50 slovenskih šol nima imenovanega zdravnika šole. Ministrstvo za zdravje in Zdravniško zbornico Slovenije zato pozivajo, da v razpisih specializacij zagotovi večje število razpisanih mest za specializacijo iz pediatrije in sicer letno 40 mest.
Udeleženci posveta so dodatno predlagali pobudo vladi in ministrstvu za zdravje, da zagotovita finančne vire za upravljanje Programa ZDAJ iz virov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z vključitvijo v uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024. Torej na enak način, kot je uveljavljeno pri preventivnih in presejalnih programih za odrasle prebivalce, so po posvetu zapisali v sporočilu za javnost.