[Zdaj pa še grozljivka s svincem in akumulatorji!] V vzorcih naplavin v Mežiški dolini presežene vrednosti težkih kovin! Tab Mežica: Razkrita ohišja akumulatorjev so iz časa poslovanja rudnika Mežica.

Rezultati analize poplavnega mulja v zgornji Mežiški dolini so pokazali presežene vrednosti potencialno strupenih snovi, predvsem svinca, so pristojni pojasnili na današnji novinarski konferenci. Analize so sicer opravili tudi v drugič porečjih, ki so bila poplavljena, a rezultati še niso znani.

Analizo poplavnega mulja v zgornji Mežiški dolini so opravili na Institutu Jožef Stefan (IJS), kjer so po besedah Tee Zuliani z IJS vzorčili naplavine, ki jih je pustila reka Meža med Črno na Koroškem in Dravogradom. V 11 vzorcih naplavin so določili koncentracije potencialno strupenih elementov, med njimi cinka, kadmija in svinca, s katerim je sicer Mežiška dolina zaradi rudarjenja že sicer obremenjena. Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnila Zuliani, so v analizi vse vrednosti presegle vrednosti, določene v uredbi o emisijah strupenih snovi v okolje.

Janja Turšič iz Agencije RS za okolje (Arso) je dodala, da rezultati analiz vzorcev mulja kažejo na res visoke vrednosti svinca, kadmija in cinka. Kritično vrednost so presegle predvsem vse izmerjene vrednosti svinca.

Pri tem je opozorila, da že podatki iz vzorcev, ki so jih v zgornji Mežiški dolini odvzeli v preteklih letih, kažejo, da so bila tla na tem območju že v preteklosti obremenjena s svincem ter tudi kadmijem in cinkom. Na podlagi rezultatov sedanje analize pa sklepajo, da je prišlo do premeščanja tega materiala proti dolvodnim legam. Tla ob reki Meži imajo namreč zelo podobne koncentracije teh kovin kot vzorci mulja, ki so ga odvzeli po poplavah v začetku avgusta, je še pojasnila Turšič.

“Ti rezultati niso presenečenje,” je dejal tudi strokovni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Ivan Eržen. Pred več kot 20 leti so namreč opravili raziskavo o vplivu okolja na zdravje prebivalstva, v kateri so ugotovili, da je vpliv znaten. Še posebej pri majhnih otrocih, ki so zelo občutljivi, saj se njihov organizem še razvija. Takrat so presežne vrednosti svinca našli pri skoraj 80 odstotkih otrok, ki so sodelovali v raziskavi.

Že takrat so sprožili aktivnosti za odziv družbe in program sanacije zgornje Mežiške doline, ki posega tako na področje zmanjševanja izpostavljenosti prebivalstva kot tudi na področje zmanjševanja vnosa svinca v telo. V 15 letih trajanja programa so dosegli bistveno izboljšanje.

Na NIJZ si prizadevajo, da bi tak program nadaljevali v okviru sanacije po poplavah. Takoj po poplavah so prebivalce opozorili, kako pomembno je, da si zaščitijo roke in si jih po opravljenem delu umijejo. Večji problem kot zaužitje svinca, ki ga telo v večji meri prebavi in izloči, je prašenje, ki ga ljudje vdihavajo, zato so prebivalcem svetovali mokrenje površin in zapiranje oken.

Navodila za samozaščitno obnašanje, da ne bi prišlo do pretiranega vnosa svinca v telo, so zbrali na spletni strani NIJZ, nanašajo pa se tako na prehrano, osebno higieno in čiščenje prostorov. Eržen opozarja tudi, naj se ljudje ne zadržujejo ob reki in “šarijo” po mulju, še posebej to velja za majhne otroke. Posledice za zdravje se pokažejo ob dolgotrajni izpostavljenosti povečanemu vnosu težkih kovin, je izpostavil.

Glede pridelkov je Eržen povzel stališče kmetijskega inštituta, naj se vsi tisti pridelki, ki so bili poplavljeni, zavržejo.

Tudi direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tanja Bolte je zagotovila, da aktivnosti glede novega programa ukrepov za izvedbo sanacije v zgornji Mežiški dolini že potekajo. Verjetno bodo morali program izvajati tudi dolvodno oziroma vanj poleg Mežice, Črne na Koroškem in Žerjava vključiti še ostale občine. Ko bodo območje očistili, bodo naredili analizo stanja in pripravili ukrepe, je napovedala.

Da je Meža s tem, ko je poplavila, odkrila tudi plastična ohišja akumulatorjev, je pojasnila glavna inšpektorica inšpektorata za okolje in energijo Mirana Omerzu. Okoljski inšpektorji so zato uvedli postopek v podjetju Tab, kjer so pojasnili, da gre za akumulatorska ohišja, ki so bila v proizvodnji okoli leta 1980 za tujega naročnika, ker kakovostno niso bila ustrezna, pa so jih zavrgli. Po zaključku ugotovitvenega postopka bodo sprejeli ukrepe v okviru veljavne zakonodaje, je še dodala.

Vzorčenje sedimenta, mulja in tal so sicer izvedli tudi v drugih porečjih, kjer je prišlo do poplavljanja, ob Kamniški Bistrici, Sori, Gradaščici, Savi, Krki, Muri, Dravi in Savinji. Rezultate pričakujejo prihodnji teden, je napovedala Turšič.

Ohišja akumulatorjev, ki jih je zakopane na obrežju v Mežici v povodnji razkrila reka Meža, naj bi bila po dozdajšnjih informacijah podjetja Tab Mežica izdelana iz t. i. trde gume in naj bi izvirala iz časa delovanja nekdanjega rudnika Mežica okoli 1980. Ne gre za akumulatorje, ampak za ohišja, je poudaril glavni izvršni direktor Taba Roman Burja.

“Ta situacija je presenetila tudi marsikoga tu v dolini,” je na današnji novinarski konferenci, ki so jo sicer sklicali že predhodno ob redni skupščini delničarjev Taba, glede razkritih ohišij akumulatorjev povedal Burja.

Pri morebitni sanaciji odloženih ohišij akumulatorjev so pripravljeni sodelovati z informacijami, ki jih imajo. “Trenutno pa lahko rečem, da Tab kot tak ni pravni naslednik rudnika Mežica, ki je takrat te aktivnosti izvajal,” je dejal Burja. Prakse iz tistega časa težko komentira, ali je material ustrezno deponiran, pa naj po njegovih besedah ugotovijo pristojni.

Povedal je še, da je bila v zvezi z najdbo podana prijava na inšpektorat in opravljen pregled. Izsledkov še nima, je pa, tako Burja, bilo na prvi pogled ocenjeno, da naj ne bi bilo kritično.

Z inšpektorata za okolje in energijo so za STA danes odgovorili, da sta inšpektorici 16. avgusta opravili inšpekcijske preglede v zvezi z obvestilom o naplavljenem mulju in ostankih akumulatorjev po poplavah.

“Opravili sta oglede na več lokacijah. Na lokaciji Polena v Mežici, kjer je Meža odnesla del priobrežnega zemljišča, je bilo pod plastjo zemlje videti ostanke lomljenih plastičnih ohišij akumulatorjev, zato je inšpektorica opravila inšpekcijski pregled tudi pri podjetjih Tab in MPI Reciklaža,” so pojasnili.

V podjetju Tab so inšpektorici povedali, da so okoli leta 1980 na to lokacijo odlagali akumulatorska ohišja, ki z vidika kakovosti niso bila primerno izdelana. Lomljena plastična ohišja so tam odložena že okoli 40 do 45 let ali več, so navedli pri inšpektoratu.

Dodali so še, da je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo lani to območje evidentiralo kot opuščeno industrijsko odlagališče tovarne Tab, ki je po navedbah ministrstva naslednik prejšnjega podjetja. “Več ne moremo povedati, saj inšpekcijski postopek še ni končan. V teku je ugotovitveni postopek,” so pojasnili na inšpektoratu. Navedli so še, da samo podjetje MPI Reciklaža v Žerjavu sploh ni bilo poplavljeno in da tudi do poškodb samega jedra odlagališča, prekritega z neprepustno folijo, ni prišlo.

Sicer pa je glavni izvršni direktor Taba Burja danes poudaril, da je Tab družbeno odgovorno podjetje, ki se zavzema za čisto okolje, upošteva vse okoljske standarde in jih tudi dokazuje z meritvami emisij ter rednimi in izrednimi inšpekcijskimi pregledi.

Glede dejstva, da so narasle vode v začetku avgusta poplavile tudi proizvodne prostore podjetja v Žerjavu in Črni na Koroškem, pa je pojasnil, da v času poplav nobeden od obratov ni obratoval, saj je bil to čas remonta in zmanjšanih aktivnosti. Hkrati so obrati zgrajeni tako, da se čim bolj zmanjša izpuste navzven in tako so tudi mulj, ki se je ujel v lovilne bazene, ločeno dali v čistilno napravo. Večjih izpustov po njegovih besedah torej ni bilo, tudi po pregledu opreme niso ugotovili nobenih izpustov.

So pa narasle vode odplaknile večjo količino ohišij akumulatorjev iz njihovega skladišča v Šentjanžu pri Dravogradu, ki so jih tako mnogi videli plavati tudi po reki Dravi. Kot je zatrdil Burja, je šlo za prazne plastične posode, ki jih je voda odnesla, končne izdelke na paletah pa ni odneslo. Točne številke, koliko ohišij je odneslo, še nimajo.

Glede naplavin po ujmi v Mežiški dolini, pri katerih pristojni ugotavljajo povišane vrednosti težkih kovin, pa je Burja danes spomnil, da je zgodovina rudarjenja v dolini več kot 350-letna. “Pokazati s prstom samo na enega deležnika je verjetno nerealno ali neodgovorno. Vemo, da je bilo po dolini več odlagališč, s katerih natančno se je to spiralo, težko ocenimo,” je dejal. Glede podjetja Gradbeni materiali, ki spada v skupino Tab, pa je dejal, da to ni del, ki bi deloval kot odlagališče, ampak tam kopljejo material za gradnjo, npr. cest.