Predsednik Turčije bo znan v drugem krogu, Erdogan v prvem presegel pričakovanja, a Kilicdaroglu zaostaja zgolj za slabih 5 odstotkov

Na nedeljskih predsedniških volitvah v Turčiji sta največ glasov prejela aktualni predsednik Recep Tayyip Erdogan in kandidat opozicije Kemal Kilicdaroglu, kar pomeni, da bodo Turki novega predsednika dobili v drugem krogu 28. maja. Ob tem so potekale tudi parlamentarne volitve, na katerih je dokaj prepričljivo slavilo Erdoganovo zavezništvo.

Turška volilna komisija je danes sporočila, da je Erdogan v prvem krogu predsedniških volitev prejel 49,51 odstotka glasov, Kilicdaroglu – kandidat raznolikega opozicijskega zavezništva šestih strank, znanega kot Miza šestih – pa 44,88 odstotka. Ob tem so pojasnili, da morajo prešteti še okoli 35.000 glasovnic, vendar te ne morejo več preprečiti drugega kroga.

Opozicija je sprva izrazila nekaj dvomov o verodostojnosti štetja glasovnic. Prvi izidi so namreč kazali na zmago Erdogana že v prvem krogu, saj naj bi dobil več kot 50 odstotkov glasov, a je z nadaljevanjem štetja njegova podpora padla pod to mejo.

V drugem krogu bi bila za zmago lahko ključna morebitna podpora tretjega predsedniškega kandidata Sinana Ogana, nekdanjega poslanca ultranacionalistične stranke MHP in vodje zavezništva ATA, ki je prejel 5,28 odstotka glasov. Po objavi rezultatov je dejal, da “želi trdna zagotovila o številnih vprašanjih”, preden bo podprl katerega od preostalih kandidatov, pri tem pa je izpostavil boj proti terorizmu, spoštovanje načel sekularne države in vračanje sirskih beguncev v Sirijo.

Na predsedniških volitvah bi sicer moral sodelovati tudi predsednik turške Domovinske stranke Muharrem Ince, ki pa je tri dni pred volitvami odstopil od kandidature, s čimer je opoziciji okrepil možnosti za zmago. Do njegovega umika je prišlo potem, ko je postal tarča spletne kampanje obrekovanja, ki je med drugim vključevala lažne slike, na katerih se srečuje z ženskami in se vozi v razkošnih avtomobilih.

Pred nedeljo je okoli 1,76 milijona turških volivcev v tujini – Nemčiji, Franciji in drugih državah – že glasovalo. Volilna udeležba je bila 53-odstotna, Erdoganu pa je uspelo ohraniti glasove diaspore, predvsem nemške. Od 1,5 milijona Turkov v Nemčiji jih je aktualnega predsednika podprlo okoli 60 odstotkov, kar pomeni, da ta tam v primerjavi z letom 2018 ni izgubil niti odstotka.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel sta danes čestitala Turkom za visoko volilno udeležbo. Ta je na predsedniških volitvah znašala 88,84 odstotkov, na parlamentarnih pa 87 odstotkov. Na izide so se odzvali tudi v Moskvi in dejali, da ne glede na zmagovalca pričakujejo poglobitev odnosov s Turčijo.

Medtem so mednarodni opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) danes sporočili, da so bile volitve v Turčiji sicer dobro vodene in so volivcem ponudile izbiro med resničnimi alternativami, vendar so vladajoče strukture nekatere opozicijske politike in stranke ter civilno družbo in neodvisne medije ovirale pri udeležbi na volitvah, saj so omejevale temeljne svoboščine zbiranja, združevanja in izražanja.

Erdogan je glede na napovedi sicer presegel pričakovanja in v drugi krog vstopa kot zmagovalec, meni raziskovalec na Centru za mednarodne odnose na ljubljanski fakulteti za družbene vede Faris Kočan. “Erdogan ni zmagovalec samo zaradi tega, ker je uspel navkljub neugodnemu kontekstu, v katerem so se odvile volitve, osvojiti približno 49 odstotkov glasov v prvem krogu, temveč je uspel zadržati tudi večino v parlamentu,” je ocenil za STA.

Po oceni Kočana se bo v prihodnjih dveh tednih stopnjevalo “politično nasilje” s strani AKP, s ciljem ohranjanja demotiviranosti med delom volilnega telesa, ki na volitve ni odšlo. Na ta način bo Erdogan skušal ohraniti podobno strukturo volivcev, obenem pa naj bi računal tudi na glasove podpornikov Ogana.

“Erdoganu je uspelo prek razkola ustvariti občutek, da gre na teh volitvah predvsem za kulturni boj, denimo zahoda proti vzhodu ali islama proti sekularizmu, s čimer je uspel tudi zrelativizirati dejstvo, da se Turčija nahaja v eni izmed najtežjih gospodarskih situacij, odkar sta Erdogan in njegova stranka AKP na oblasti,” je še dejal Kočan.

Več kot 60 milijonov turških volivcev je v nedeljo volilo tudi nov parlament. Za sedeže v njem se je potegovalo 24 strank in 151 neodvisnih kandidatov. Po zadnjih podatkih je zavezništvo pod vodstvom AKP prejelo 49,46 odstotka glasov, opozicijsko zavezništvo pod vodstvom Kilicdaroglujeve Republikanske ljudske stranke (CHP) pa je doseglo 35,02 odstotka. Na tretje mesto se je z 10,54 odstotki glasov uvrstilo Zavezništvo za delo in svobodo, ki združuje več levih strank in prokurdsko Ljudsko demokratsko stranko (HDP). Slednja naj bi sicer v boju za predsedniški stolček podpirala Kilicdarogluja.