Najboljša slovenska tekmovalka v športnem plezanju Janja Garnbret je znova v tekmovalnem pogonu. Olimpijska šampionka iz Tokia se je po poškodbi palca na levi nogi uspešno vrnila na tekmovanja. Za začetek je v soboto zmagala na tekmi državnega prvenstva v težavnosti v Kopru. Vesela je, da je nazaj, saj je pogrešala tekmovalno vzdušje.
“Zelo sem vesela, da sem končno spet na tekmi, da lahko znova izkusim nekaj tekmovalnega vzdušja, pa da pač vidim, kje sem,” je bila v soboto pod tekmovalno steno v Kopru v pogovoru za STA vesela Garnbret.
“Najbolj me je zanimalo, kako se bo odzval moj palec. Na treningih načeloma plezam brez posebnosti, ni mi treba zraven razmišljati o palcu. Na tekmi je pa vseeno drugače. Takrat, ko si na tekmi, ravno ne moreš razmišljati, ne moreš se kar spustiti, če te zaboli. Tako da me je zanimalo, kako bo. Tu pa tam še čutim, da kaj še ni točno tako, kot bi moralo biti, ampak je pa toliko bolje, da lahko normalno plezam,” je občutke opisala olimpijska prvakinja.
Palec si je poškodovala pred začetkom sezone v balvanskem plezanju 6. februarja, zaradi česar je izpustila tekmi na Japonskem in v Južni Koreji, ne bo je tudi na letalu za ZDA, kjer se bo svetovni pokal v balvanih nadaljeval konec tedna v Salt Lake Cityju.
“Zdaj sem že nazaj na normalnih plezalkah, za tekmo imam sicer plezalko številka 36 in 2/3. Mislim, da za zdaj palec še ni pripravljen za tako majhno številko plezalnega čevlja, tako da bom plezala kar s številko 37, kar je povsem zadosti,” je dejala.
Po kvalifikacijah tekme v težavnosti v Kopru, ko je na veliko navdušenje ljubiteljev tega športa osvojila svoj prvi vrh smeri po poškodbi, si je, ko se je spuščala s stene in je visela na vrvi, sezula plezalni čevelj z noge in je po pristanku na tleh odkorakala bosa.
“Ne, ni me bolelo, ampak je pa vseeno bolje, da sem si takoj sezula plezalko, ker je vse noter stisnjeno. Tako je palec malce ‘zadihal’, ni me pa bolelo,” je pojasnila.
Garnbret je nato nastopila še v finalu ter prepričljivo slavila za nadaljevanje domače prevlade v težavnostnem plezanju z osvojenim še finalnim vrhom smeri. Edina na tekmi na Obali je osvojila vrhova smeri tako v kvalifikacijah kot finalu.
Čeprav se je okrevanje po poškodbi nekoliko zavleklo, pa je rehabilitacija potekala v skladu z načrti. “Moj palec je kar sodeloval v tem rehabilitacijskem obdobju, tako da je vse šlo po planu. Po poškodbi so mi rekli, da naj bi celjenje trajalo od osem do 12 tednov. Vesela sem, da sem se postopno vračala nazaj, da nisem ničesar silila, ker se nikamor ne mudi, spustiti nekaj tekem ni ‘bav bav’, če hočem biti 100-odstotno pripravljena. Ker vsi vemo, kaj je glavni cilj letos,” je povedala slovenska šampionka.
Pripravljena bo za vrhunec sezone avgusta v Švici, ko bodo na svetovnem prvenstvu delili prve olimpijske vstopnice za Pariz 2024. Ne namerava izpustiti tudi domačega vrhunca sezone, ko bo Koper 8. in 9. septembra gostil drugo tekmo svetovnega pokala v težavnosti.
Rehabilitacijo je izvajala tudi v Rahabo-centru v Divači. “V Divači sem delala vaje za palec. Ko sem sezula ‘škorenj’, sem začela trenirati z dve številki večjo plezalko. Takrat me je bolelo, na vsakem treningu sem nato šla malo čez, pa malo bolj poskusila, pa malo bolj … Z večjimi plezalkami sem plezala kar nekaj časa. Potem pa sem začela počasi palec privajati na normalno številko, izmenjaje, uporabljala sem večjo in manjšo številko. Drugače pa ves čas delam vaje za palec, da ga okrepim.”
Po poškodbi je trenirala po prilagojenem programu, tako da ni izgubila skoraj nič treninga, le drugačen je bil. “To pomeni, da sem na treningu veliko manj uporabljala levo nogo, zdaj sem znova že skoraj v celoti nazaj na normalnem treningu.”
“Izvajali so mi tudi protibolečinske terapije, masaže, ves čas sem delala vaje za palec, da sem ga ‘oživela’. Po poškodbi je bilo vse skupaj zategnjeno, s terapijami pa je znova postalo gibljivo.”
Načrt vrnitve po poškodbi, ki sta ga začrtala s trenerjem Romanom Krajnikom, ostaja enak. Letošnjo sezono tekmovanj na najvišji ravni bo začela 2. junija na tekmi svetovnega pokala v balvanih v Pragi. Pred tem jo konec maja čaka še odhod z reprezentanco na skupne priprave v Innsbruck.
Seveda ji je žal, ker je bila prisiljena izpustiti azijsko turnejo. “Japonska je moje najljubše prizorišče, v Koreji pa še nisem bila. Želela sem si tekmovati tam, ampak potem na koncu je, kot je, s tem se moraš sprijazniti. Ob gledanju tekme sem postala še bolj motivirana, da pridem nazaj,” je dejala.
Na začetku pogovora z novinarjem STA je k šampionki pristopilo nekaj mladih navijačic, ki jim je Garnbret brez oklevanja ustregla v želji za fotografijo in avtogramom.
“Vesela sem, da sem nazaj, da lahko znova izkusim vzdušje tekme. Toliko časa sem bila v bistvu zaprta, samo trenirala sem, tako da je več kot dobro biti tu,” je sklenila olimpijska, svetovna, evropska in slovenska prvakinja športnega plezanja.