V okviru Inštituta za narodnostna vprašanja je dr. Lászlo Göncz, raziskovalec na področju novejše madžarske in srednjeevropske zgodovine, pred zbranimi predstavil glavne dosežke in izzive madžarske skupnosti v obdobju slovenske osamosvojitve, dotaknil pa se je tudi njihove zgodovine na splošno.
Velik vplivna razvoj ter položaj ustavno opredeljenih avtohtonih narodnih skupnostih, vključno z madžarsko narodno skupnostjo, je imela prav osamosvijitev Slovenije in posledična demokratična preobrazba slovenske družbe. Odnos Slovencev in Madžarov v Prekmurju ter položaj madžarske skupnosti se je sicer bistveno izboljšal že vzporedno s politično-upravnimi spremembami v šestdesetih in sedemdesetih letih, osamosvojitev Slovenije pa je z nadgradnjo ustavnih in zakonskih odločb odnos še izboljšalo.
Dr. Göncz je ob tem poudaril, da je madžarska narodna skupnost od takrat postala pomemben subjekt v slovensko-madžarskih bilateralnih odnosih ter na področju ustvarjanja gospodarskega in turističnega razvoja narodnostno mešanega območja v Prekmurju ter v širši regiji.nDanes je kljub temu demografska slika madžarske narodne skupnosti v Sloveniji skrb zbujajoča, zato, kot je opozoril dr. Göncza, trenutna situacija od širše družbene skupnosti terja dodatne napore glede zagotavljanja njene ohranitve.
Po treh relativno uspešnih desetletjih se je potreba po prilagoditvi nekaterih organizacijsko-sistemskih modelov glede organizacij in ustanov avtohtonih narodnih skupnostih povečala, pri tem pa je izpostavil predvsem spremembo zakona o avtohtonih samoupravnih narodnih skupnosti.