[Mineva leto dni od volitev v DZ 2022] Kaj pravijo analitiki o aktualni oblasti in kako se bo končala politična pot svobodnjaške združbe

Mineva leto dni od volitev v DZ, ki so na oblast pripeljale politično novinko Gibanje Svoboda. Razmerja v DZ ob najmanjšem številu strank doslej po letu dni ostajajo enaka. Koalicija šteje 53 poslancev, česar pa ji za zdaj še ni uspelo povsem unovčiti, saj se je morala soočiti tudi s političnim preigravanjem izkušene opozicije, zlasti SDS.

Pred letom dni so se volivci prvič po letu 2008 odpravili na redne državnozborske volitve, na katerih se je za prestop parlamentarnega praga potegovalo 20 strank in list.

Ob skoraj 71-odstotni volilni udeležbi, najvišji po letu 2000, je s 34-odstotno podporo slavila stranka Gibanje Svoboda s prvakom stranke Robertom Golobom. V Gibanje Svoboda se je nekaj mesecev pred volitvami preimenovala in preoblikovala Stranka zelenih dejanj Jureta Lebna, ki je prav tako nastala nedolgo pred tem.

Super notranji očiščevalec – prehransko dopolnilo

Volilni rezultat je politični novinki Svobodi prinesel 41 poslanskih mandatov v DZ, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije. Sledile so SDS (27 mandatov), NSi (8 mandatov), SD (7 mandatov) in Levica (5 mandatov).

Medtem je iz parlamenta izpadlo več strank. Vnovičen preboj v DZ ni uspel strankama dveh nekdanjih premierjev LMŠ Marjana Šarca in SAB Alenke Bratušek, ki sta se nato v naslednjih mesecih združili s Svobodo. Pred vrati parlamenta so ostale še Konkretno, ki je na volitvah nastopila na listi Povežimo Slovenijo, SNS in DeSUS.

Na čelu DZ prvič predsednica, za politične novince iz prekaljene opozicije “učne ure” parlamentarizma

Novoizvoljeni sklic DZ se je na ustanovni seji DZ sestal 13. maja, poslanci pa so na čelo DZ prvič izvolili žensko, sicer podpredsednico Gibanja Svoboda Urško Klakočar Zupančič.

Ustanovno sejo DZ so sicer s svojim ravnanjem zaznamovali predvsem v opozicijskih SDS in tudi NSi, ki sta takoj po potrditvi poslanskih mandatov v parlamentarni postopek vložili več predlogov zakonov, skupaj okoli 30.

DZ je dober mesec po volitvah, 25. maja, Roberta Goloba izvolil za mandatarja za sestavo nove vlade, ki je še isti dan vložil listo ministrskih kandidatov. Golobova vlada, ki jo je Golob sestavil s SD in Levico, je v DZ zaprisegla 1. junija.

A je bil razrez resorjev drugačen, kot so si zamislili v koalicijskem trojčku, saj je SDS na predlog sprememb zakona o vladi vložila zahtevo za razpis referenduma. Vlada je tako v začrtani obliki z 20 resorji zaživela šele v začetku letošnjega leta, po zeleni luči volivcev na referendumskem odločanju konec novembra.

Na referendumih na pobudo SDS so volivci potrdili še koalicijsko novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija in spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi.

V DZ sta se morali v tem letu ob interpelaciji o njunem delu zagovarjati tudi dve ministrici Golobove vlade, in sicer zunanja ministrica Tanja Fajon in ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, ki pa je po zaostritvi odnosov s premierjem odstopila, med razlogi pa navedla politično vmešavanje v delo policije in da si ne more postaviti svoje ekipe. Na čelu resorja jo je februarja nasledil Boštjan Poklukar.

Tik pred obletnico parlamentarnih volitev pa se je vladna koalicija soočila tudi z interpelacijo o delu celotne vlade, ki jo je vložila SDS. Ta se je sicer po 14 urah razprave končala brez sklepov, a s pozivom prvaka SDS Janeza Janše, naj se vlada “vzame v roke” in njegovo oceno, da ne bo zdržala do konca mandata.

Koalicija prepričana v uspeh, iz opozicije očitki o neučinkovitosti

Vladna koalicija, ki se je v prvo leto mandata podala s smelimi napovedmi o izvedbi velikopoteznih reform, od zdravstvene, davčne do reforme plačnega sistema v javnem sektorju zatrjuje, da je po številnih političnih preizkušnjah v minulem letu še vedno trdna in enotna.

Po mnenju Klakočar Zupančič je prvo leto njihovega dela zaznamovalo blokiranje delovanja tako DZ kot vlade, zdaj pa prihaja obdobje konkretnih strukturnih sprememb. Vsi poskusi vnašanja nemira med koalicijske poslance so po njeni oceni jalovi, koalicijo pa bo vsakršna takšna poteza naredila močnejšo in bolj usmerjeno k zadanim ciljem, je prepričana.

Predsednica SD Tanja Fajon ob tem sicer priznava, da jim lahko očitajo, da so si odprli preveč front naenkrat, a poudarja, da so spremembe, ki jih napovedujejo že od nastopa mandata, nujne. SD pa je po njeni oceni po začetnem razočaranju nad volilnim rezultatom zdaj konsolidirana, stabilna in konstruktiven koalicijski partner.

Da se vladna koalicija drži tega, kar je obljublja na volitvah, je prepričan tudi koordinator Levice Luka Mesec. Kot pravi, se sicer strinja s kritiki, da bi “kakšna stvar lahko šla hitreje”, a da ob številnih blokadah ne morejo čez noč premakniti sistemov, ki se 30 let niso. Pri reformah bodo na resorjih v njihovi kvoti sodelovali tudi v Levici, pri čemer bodo po zagotovilih Mesca dokazali, da so kot koalicijska partnerica zmožni nositi odgovornost.

V opoziciji medtem vladajočim strankam očitajo predvsem neučinkovitost. Poslanec SDS Zvone Černač je tako v tem tednu ocenil, da ima aktualna koalicija večino, s katero bi lahko izpeljala projekte, ki jih vlade s šibko večino niso mogle, a tega ne izkoristijo. SDS sicer po njegovih besedah kot opozicijska stranka izvaja “kontrolni mehanizem”, a je občutek, da ima koalicija pri nekaterih vprašanjih tudi podporo “podkoalicijske NSi”.

“Prav nasprotno, NSi je iz svoje pozicije opozicijske stranke izjemno kritična do številnih potez vlade, želi pa biti opozicija, ki ni samo proti, ampak ponudi tudi alternativne rešitve,” odgovarja vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj. Po njegovem mnenju je sicer očitno, da še ena vlada novega obraza doživlja usodo njenih predhodnic. “Od velikih pričakovanj in velikih napovedi številnih reform, ne bo ostalo nič,” je prepričan.

Analitik Zorko: Leto po volitvah za vladno koalicijo konec medenih tednov, padec podpore javnosti še daleč od ravni predhodnic

Leto po parlamentarnih volitvah največjo podporo javnosti uživata politični tekmici Svoboda in SDS. Vladna koalicija je sicer soočena z upadanjem podpore, a je ta še daleč od ravni njenih predhodnic, pravi analitik javnega mnenja Andraž Zorko. Je pa zanje ob visokih pričakovanjih konec medenih tednov, napočil je čas za delo in rezultate, dodaja.

Analitik in direktor agencije Valicon Zorko po letu dni od zadnjih volitev v DZ ocenjuje, da smo na političnem parketu priča polarizirani situaciji, ki je do zdaj v takšni obliki še nismo videli. Imamo dve stranki z izrazito močno podporo, na eni strani SDS, na drugi Gibanje Svoboda, šele daleč za tem pa sledijo SD, Levica, NSi in morda še kakšna manjša stranka, pojasnjuje.

Tako vlada kot največja vladna stranka Gibanje Svoboda, ki je ob 34-odstotni podpori na volitvah osvojila rekordnih 41 poslanskih sedežev, zadnje mesece beležita padec javnomnenjske podpore.

“Vsak padec podpore, ki v nekem trenutku kaže na trend, je za katerokoli vlado lahko zaskrbljujoč,” navaja Zorko. A opozarja, da so še daleč od najnižjih vrednosti, ki jih je že po enem letu doživela pretekla vlada pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše ali vlada Mira Cerarja, ki je, podobno kot aktualni premier Robert Golob, ob visokih pričakovanjih s svojo stranko SMC leta 2014 dosegel takrat rekorden rezultat po številu dobljenih poslanskih sedežev, a mu je podpora začela padati že dan po volitvah.

Tokratna zmagovalka volitev pa je visoko javnomnenjsko podporo uživala pol leta. Ključna razlika s predhodnicami je tudi, da jim je uspelo že samo z zmago dvigniti raven zaupanja v ključne politične institucije, kar se v preteklih 12 letih ni nikoli zgodilo, pojasnjuje Zorko.

Tako ocenjuje, da padec podpore “ni tako strašen” in da ima Gibanje Svoboda v smislu javne podpore še veliko prostora navzdol, a morda tudi navzgor. Slednje je po njegovih besedah težko, ni pa nemogoče.

Stranki Roberta Goloba gre v prid tudi zaloga glasov, ki si jo je pridobila in bi lahko bila do določene mere potencial za kakšnega novega akterja. “A Golob je s prevzemom LMŠ in SAB naredil zelo modro potezo, s čimer se je znebil potencialnih konkurentov v kakšni nepredvidljivi prihodnosti,” meni Zorko.

Ob tem poudarja še, da je v dani situaciji ob aktualnih razmerjih na političnem parketu “vlada enako Gibanje Svoboda”. Zato tudi stranki pada podpora, ko pada podpora vladi, ne pa tudi koalicijskima partnericama, SD in Levici. “Bolj ko bo podpora vladi padala, večja bo moč SD, ne glede na to, da bo razmerje števila poslancev enako, zato ker, preprosto rečeno, oni znajo”, ocenjuje. Levica pa po Zorkovem mnenju pametno pelje “napad, poskus prevzema teritorija, ki ga je tradicionalno pokrivala SD”.

Med razlogi za padec podpore vladi med drugim izpostavlja aktualne razmere v zdravstvu, o katerih veliko poročajo tudi mediji. Kot je spomnil, je namreč prav zdravstvo odneslo vlado Marjana Šarca, pa tudi podporo SMC v Cerarjevi vladi. O tem, ali k padanju pripomorejo tudi delu javnosti nevšečni ukrepi, ki jih vlada v okviru napovedanih reform napoveduje oziroma sprejema, pa Zorko poudarja, da je “glede všečnih oziroma nevšečnih ukrepov vse odvisno od tega, kako so predstavljeni”.

Nedvomno pa je za vlado, ki bo čez nekaj več kot mesec dni obeležila prvo leto mandata, minilo obdobje medenih tednov, opozarja Zorko. “Pričakovanja so bila visoka in so še, ljudje bi počasi imeli tudi rezultate, sploh če jih nekdo ves čas opominja na to, češ, saj niso nič naredili,” pojasnjuje in dodaja, da je minilo dovolj časa, da kot politični novinci osvojijo osnovne mehanizme vladanja.

Komentatorka Starič: Razpoke v vladni koaliciji še daleč od usodnih, dogajanje na desnici še vedno diktira prvak SDS

Leto dni po volitvah v DZ je v državi čutiti spremembo, ocenjuje komentatorka Tanja Starič. Nasprotja med strankami, ki so po njih oblikovale vlado, so še daleč od usodnih, veliko bo v prihodnje odvisno od dogajanja v Svobodi. Največja uganka na strankarskem parketu pa je dogajanje na desnici, kjer tempo zmeraj diktira prvak SDS Janez Janša, meni.

“Volitve so prinesle velikansko spremembo, veliko zmago političnih novincev. Po enem letu smo očitno v nekem vmesnem času, nič radikalnega se ni spremenilo, smo pa tako politika kot volivci nekako stopili na trdna tla realnosti, ki je danes zelo drugačna kot tista pred enim letom,” leto po parlamentarnih volitvah ocenjuje dolgoletna novinarka, urednica in voditeljica Televizije Slovenija Starič.

Za vladno koalicijo, ki so jo sestavile Gibanje Svoboda, SD in Levica, je burno leto političnih preizkušenj, tik pred obletnico zadnjih volitev v DZ so se minuli teden soočile tudi z razpravo ob interpelaciji vlade. Ta je po oceni Starič pokazala, da smo še daleč od tega, da bi bile razpoke ali nasprotja znotraj koalicije zanjo usodne.

Vzroke za padec javnomnenjske podpore med drugim pripisuje trku z realnostjo. A ocenjuje, da je ta tudi posledica napak, ki jih vlada dela tako v komunikaciji kot tudi odločanju. Do zdaj se je namreč prevečkrat zgodilo, da je predsednik vlade Robert Golob nekaj napovedal, pa se to potem ni zgodilo, izpostavlja Starič. Napovedane reforme bodo tako ključni preizkus uspešnosti te vlade in če ji pri tem spodrsne, bo lahko tudi predčasno končala svoj mandat, ocenjuje.

Glede odnosov v koalicijski družini je sicer opomnila, da v politiki velja stopnjevanje “sovražnik, hujši sovražnik, koalicijski partner”. Popolnoma jasno je namreč, da so stranke v koaliciji tekmice, kar se bo slej kot prej tudi pokazalo, še posebej ko bodo volitve vse bliže, pojasnjuje. Levica in SD se za zdaj po njenih besedah zavedata svojega manjšinskega položaja in opazujeta, kaj se bo dogajalo v Svobodi, ki se kot stranka šele oblikuje. Politična zgodovina zadnjega desetletja namreč kaže, da so nove stranke zelo ranljive. “Ključno vprašanje je, ali bodo poslanci Gibanja Svoboda ostali v stranki do konca mandata,” meni Starič.

Aktualni sklic DZ je do zdaj zaznamovalo tudi zaostrovanje odnosov med opozicijskima SDS in NSi, ki sta pred enim letom še sodelovali v vladi. Po besedah Starič je trenutno največja neznanka strankarskega dogajanja, kaj se bo dogajalo na desnem političnem polu, kjer dogajanje zmeraj zaznamuje predsednik SDS Janez Janša.

“Pozablja se, da je desnica doživela boleč poraz, tudi tam je veliko nezadovoljnih ljudi, ki so na tem političnem polu pomembni in tudi zahtevajo spremembe,” pojasnjuje. Tako bo ključno, ali bo nastala kakšna nova stranka, ki ne bo samo satelit SDS in bo znova pomagala Janši na oblast, ampak bo dejansko predstavljala alternativo.

V takšni luči se sicer v zadnjih mesecih poskuša slikati manjša opozicijska stranka NSi. Po oceni Starič spor med opozicijskima strankama nikakor ni navidezen, a opozarja, da bi v primeru, da bi Janša prevzel vlado, NSi takoj vstopila vanjo. To sicer ta hip ni realen scenarij, meni.

NSi se tako znova poskuša samostojno pozicionirati na političnem parketu, saj mora, če želi v prihodnosti uspeti, prebiti stekleni strop sedmih odstotkov podpore, pojasnjuje. “V NSi so mladi politiki, ki računajo, da bodo politiki še dolgo in jih zanima, ali bodo še ministri, ali bodo sestavljali zmagovito koalicijo. Očitno so presodili, da je čas, da se zgodijo spremembe, da pridejo v ospredje bolj zmerni politiki in da se predvsem Janez Janša umakne,” ugotavlja Starič.

Pri tem pa še vedno ostaja neznanka t. i platforma sodelovanja o temah, ki so pomembne za prihodnost politično preveč razdeljene Slovenije, kot jo je opisal in za konec pomladi napovedal poslanec SDS Anže Logar. Ta po udeležbi na predsedniških volitvah še vedno kotira na vrhu lestvic priljubljenosti politikov. A ta hip kaže, da Logar ne počne ničesar brez vednosti ali odobritve Janše, še dodaja Starič.