55-letnemu Aleksandru Čeferinu kot edinemu kandidatu v sredo nov mandat predsednika Uefe

55-letni Slovenec Aleksander Čeferin bo v sredo dobil nov mandat predsednika Evropske nogometne zveze Uefe. V Lizboni bo takrat 47. kongres, na katerem bo Čeferin edini predsedniški kandidat. Da bo glasovanje zgolj formalnost, dokazuje tudi dejstvo, da ima podporo praktično vseh članic krovne zveze.

“Dobil sem 55 pisem podpore prav toliko članic naše zveze in bi bilo noro, če ne bi kandidiral,” je že oktobra pojasnil Čeferin. Ta je septembra leta 2016 v Atenah dobil svoj prvi, takrat še nepolni mandat na čelu Uefe, in nato leta 2019 še drugega, polnega in s polno podporo.

Zdaj bo eno najmočnejših športnih organizacij na svetu vodil še do leta 2027, v obdobju, ko bo evropski nogomet doživel nekaj reform.

Lizbonska agenda

Dogajanje v Lizboni se bo začelo že v torek s sejo izvršnega odbora Uefe. Glavna tema te seje bo določitev gostitelja za žensko EP 2025. Za prvenstvo se potegujejo s skupno kandidaturo Danska, Finska, Norveška in Švedska ter s posamičnimi Francija, Poljska in Švica. Po odločitvi bodo zmagovalca razglasili ob krajši slovesnosti.

Sam kongres pa se bo v sredo začel ob 10. uri po slovenskem času in končal predvidoma štiri ure pozneje. Ključne točke dnevnega reda so poročilo predsednika in izvršnega odbora ter Uefine administracije za 2021/22, finančno poročilo za 2021/22 ter proračun za 2023/24.

Glavna točka pa bodo že omenjene volitve predsednika za nov štiriletni mandat. Ob tem bodo volili tudi izvršni odbor, v katerem bo najmanj ena ženska. Tudi člani IO bodo dobili štiriletni mandat, le en član dvoletnega.

Volili bodo tudi svoja predstavnika, dva podpredsednika, za svet Mednarodne nogometne zveze Fife, in sicer za štiriletni mandat. Enega na predlog štirih britanskih zvez, enega pa na predlog preostalih članic Uefe. Ob tem bodo volili še enega člana sveta Fife za štiriletni in enega za dvoletni mandat.

V letu 2024 nova prelomnica v evropskem nogometu

V prihodnjem obdobju bo nova večja prelomnica v evropskem nogometu leto 2024, ko bodo uvedli pomembne spremembe. Tudi zaradi silnih milijard evrov, ki jih je klubom obljubljala – v določeni meri še vedno aktivna – superliga. Uefa je reagirala z modifikacijami najmočnejšega klubskega tekmovanja, lige prvakov.

Ta se bo z 32 razširila na 36 klubov in s 125 na 189 tekem. Nov format celinskih tekmovanj bo stopil v veljavo v sezoni 2024/25. “Ne bom podpiral novih sprememb tekmovanj. Mislim, da bi morali igrati ligo prvakov, evropsko ligo in konferenčno ligo tako, kot jih bomo v letu 2024. Mislim, da nove spremembe niso potrebne. Bo pa bolje, torej gre za evolucijo, ne za revolucijo,” je prihodnost klubskih tekmovanj v nedavnem pogovoru z Garyjem Nevillom pokomentiral Čeferin.

Skupni prihodki vseh treh Uefinih moških klubskih tekmovanj v sezoni 2024/25 naj bi znašali več kot pet milijard evrov, trenutno so pri približno 3,5 milijarde. Glede klubskih zadev bo še en izziv ta, kako urediti lastništvo več klubov. “Vedno več je zanimanja za lastništvo več klubov in ne smemo kar reči ne vlaganjem in temu načinu lastništva. Toda moramo videti, kakšna pravila bi bila primerna, saj morajo biti striktna. Prav tako moramo hitro to urediti, saj se mora v nogometu vse hitro dogajati,” je dejal Čeferin.

Uspešno Čeferinovo krmarjenje skozi turbulentna zadnja leta

Ta je imel v letu 2022 sicer nekoliko manj skrbi kot leto poprej. Ob zelo uspešnem in rekordnem ženskem evropskem prvenstvu v Angliji in drugih projektih je bila ena redkih temnejših pik finale lige prvakov med Realom Madridom in Liverpoolom v Parizu, ko so Uefi na čelu s Čeferinom očitali slabo organizacijo. Takrat je na in pred stadionom prišlo do več incidentov, začetek finala so morali preložiti za pol ure, 230 ljudi je bilo poškodovanih v izgredih in podobno.

Predvsem angleški mediji so se zato spravili na Čeferinovo zaposlovanje Slovencev, nenazadnje je vodja za varnost pri Uefi Željko Pavlica. “Pet Slovencev je zaposlenih v Uefi, ki so vsi po vrsti več kot sposobni za opravljanje svojih nalog. Ne le, da se mi to ne zdi pretirano, če bi pogledali v preteklost, bi videli, kaj vse se je dogajalo pred menoj,” je na to odvrnil Čeferin. On in zveza sta se sicer opravičila za dogodke v Parizu ter po preiskavi komisije Liverpoolovim navijačem vrnila denar za vstopnice.

Pred tem se je ob že omenjeni “odpadniški” superligi soočal tudi s pandemijo covida-19 in njenimi posledicami ter se z Uefo uspešno zoperstavil tudi Fifinim poskusom po svetovnih prvenstvih na dve leti.

Dobri obeti za naprej

Dosedanje udarce je slovenski pravnik tako prenesel brez prask. Toda v novem mandatu ga čakajo še nekateri izzivi. Predvsem bodo na Uefi čakali na končno odločitev evropskega sodišča o tožbi snovalcev superlige proti krovnima nogometnima zvezama Uefi in Fifi zaradi po njihovem zlorabe monopolnega položaja.

Toda tudi pri tem se Čeferinu oziroma Uefi obeta uspeh. Generalni pravobranilec pri sodišču EU je pred tedni pritrdil stališču obeh zvez, da lahko ukrepata proti ustanoviteljem novih tekmovanj. Gre sicer za neobvezujoče mnenje, ki pa mu sodišče EU pogosto sledi.

Primer pred sodiščem EU bo po ocenah poznavalcev oblikoval prihodnost evropskega nogometa. Nekateri tako vlečejo vzporednice s prelomnim primerom Bosman iz leta 1995, ki je z odpiranjem trga za čezmejne prestope močno oblikoval nogometno krajino v preteklih 25 letih.

“Imamo veliko ambicij, težko je našteti vse. Toda moramo držati nogomet stran od teh morskih psov, ki plavajo okoli in se trudijo uničiti nogometno piramido,” je v pogovoru z Nevillom poudaril Čeferin in dodal, da je pomembno vlaganje v infrastrukturo, ženski in mladinski nogomet. “Nogomet v Evropi se, kar zadeva infrastrukturo, razvija neverjetno. In to predvsem zaradi tega, ker dajemo denar nazaj zvezam in klubom.”

Kot je dejal, Uefa razdeli 97 odstotkov vseh prihodkov. “Vsi mislijo, da so glavni vir Uefinih prihodkov klubska tekmovanja. Ampak niso, to so reprezentančna. Mi razdelimo 97 odstotkov vseh prihodkov in ko rečejo, Uefa ima velike prihodke, vedno odvrnem, da bi rad imel še večje.”

Pred dnevi se je Čeferin, ki tesno sodeluje tudi z glavnimi evropskimi institucijami, srečal tudi z izvršnim podpredsednikom Evropske komisije Fransom Timmermansom, s katerim sta se pogovarjala o zavezanosti k evropski nogometni piramidi, zelenem dogovoru Evropske unije in Uefinih družbeno-odgovornih kampanjah v okviru programa Respect ter vodenjem nogometa v prihodnosti in trajnostnih izzivov.