Kardiologi: Za zdravje žil je treba delati od otroštva

Za zdravje žil je treba delati od otroštva, je na novinarski konferenci Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije pred sredinim evropskim dnevom žil poudaril kardiolog Matija Cevc. V društvu ob tem poudarjajo, da bolezni žil pomembno vplivajo na kakovost življenja in skrajšujejo življenjsko dobo.

Prav je, da na naše žile pazimo že od otroštva, in sicer z zdravim življenjskim slogom, katerega temelji so nekadilstvo, redna vsakodnevna intenzivnejša aerobna telesna dejavnost in zdravo prehranjevanje ter vzdrževanje zdrave telesne teže. “Že otroke je treba navaditi na zdravo prehranjevanje,” je poudaril Cevc s kliničnega oddelka za žilne bolezni interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

Po njegovih besedah premalo upoštevamo tudi druge dejavnike, ki močno načenjajo naše žilje, kot je hektično življenje, ki vodi v depresijo in izgorelost. Problem je tudi zanemarjanje spanca, pomanjkanje katerega prav tako vodi v depresijo in izgorelost, pa tudi zasvojenost z ekrani in novimi tehnologijami, ki je posredno pomemben razlog za duševne težave zlasti med mladimi.

Izpostavil je tudi slabo socialno-ekonomsko situacijo, na katero pa sami žal nimamo prav velikega vpliva. “Prav je torej, da ob dnevu žil opozorimo na vse te dejavnike, ki jih danes že znamo obvladati in na ta način izboljšati zdravje naših žil in posledično tudi kvaliteto življenja do pozne starosti,” je poudaril.

Kardiolog Aleš Blinc, ki prav tako prihaja s kliničnega oddelka za žilne bolezni, je pojasnil, da na pobudo kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove pediatrične klinike UKC že vrsto let poteka program presejanja otrok na družinsko hiperholesterolemijo, ki je eden od najboljših na svetu.

Prav tako je povedal, da je osveščenost družinskih zdravnikov o aterosklerozi in njeni pogosti obliki, periferni arterijski bolezni, v Sloveniji zelo dobra. Razlog so izobraževanja o odkrivanju periferne arterijske bolezni z meritvami gleženjskega indeksa, prvič so jih izvedli že pred 20 leti.

Kot je pojasnil Blinc, je temu sledila vseslovenska raziskava PID PAB, ki je med prvimi na svetu dokazala, da ob ustreznem preprečevanju srčno-žilnih zapletov s prilagoditvijo življenjskega sloga in jemanjem zdravil proti zlepljanju krvnih ploščic, statinov za zniževanje ravni LDL-holesterola ter zdravil za uravnavanje krvnega tlaka, srčno-žilni zapleti niso več vodilni vzrok smrti pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijo.

V Sloveniji smo po njegovih besedah v zadnjih letih brez zamud sledili novostim na področju zdravljenja aterosklerotičnih žilnih bolezni. Izpostavil je, da smo med prvimi v Evropi vzpostavili pregleden način predpisovanja bioloških zdravil za zniževanje LDL-holesterola, ki prinašajo posebno veliko korist bolnikom s periferno arterijsko boleznijo.

Evropski dan žil je vsako leto na tretjo sredo v mesecu marcu, letos 15. marca. Na ta dan tudi v Sloveniji v društvu za zdravje srca in ožilja še bolj ozaveščajo prebivalstvo o skrbi za zdravje žil in preprečevanju žilnih bolezni.