V projektu ‘Kuhnapato’ več tisoč mladih kuha zdrave in tradicionalne jedi
Društvo Vesela kuhinja že 12 let izvaja projekt Kuhnapato, v okviru katerega se predvsem osnovnošolci učijo kuhanja tradicionalnih jedi iz lokalnih in sezonskih sestavin. V enem šolskem letu v projektu neposredno sodeluje do okoli 7000 otrok, pripravijo pa okoli 200.000 zdravih tradicionalnih obrokov, je STA povedala vodja projekta Anka Peljhan.
S projektom, ki ima po ocenah vodje projekta veliko pozitivnih učinkov na več področjih življenja in dela mladih, obujajo prehransko dediščino lokalnih okolij in spodbujajo otroke k zdravemu in odgovornemu načinu življenja. “Bistvo projekta je, da otroci v šolskih kuhinjah vsaj enkrat na mesec pomagajo šolskemu kuharskemu osebju pripraviti zdrav, tradicionalni obrok,” je povedala vodja projekta.
Ta tako z zadovoljstvom izpostavi akcije, ko se v loncih šolske kuhinje znajde tradicija v obliki krajevno značilne zelenjavne enolončnice z na primer žitno pogačo in jabolki ali podobno regijsko značilno prilogo in ko šolske kuharice z nasmeškom in zaupanjem “iz ozadja opazujejo mlade kuharje, ki s popolno predanostjo, veseljem do dela in seveda znanjem hitijo pripravljati kosilo za svojih 400, 500 ali več sošolcev”.
Projekt ob povezovanju z osnovnimi šolami izvajajo na območju celotne Slovenije, sodelujejo pa tudi s Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti, kjer na nekaterih enotah z osnovnošolci aktivnosti izvajajo v malo manj formalnem okolju, mladi pa tako spoznavajo tudi kulinarične značilnosti drugih slovenskih regij. V projektu sodelujejo tudi z nekaterimi širše poznanimi in uveljavljenimi kuharskimi mojstri.
V projektu mlade učijo novih ročnih spretnosti, sodelovanja, spodbujajo jih k zdravemu načinu prehranjevanja in k zmanjšanju količin zavržene hrane. Ob tem pa sodelujoči želijo, da otroci vsa pridobljena znanja prinesejo tudi domov, da znajo kuhati tudi doma ter da znajo spodbuditi starše k uporabi sezonskih sestavin pri pripravi hrane doma. Da jim je v projektu to uspelo, je pokazal tudi čas epidemije covida-19, ki projekta ni ustavil.
Sicer pa društvo Vesela kuhinja vsako leto pred začetkom šolskega leta šolam pošlje poziv k sodelovanju, na katerega se te prijavijo. Sledi izvedba seminarjev za učitelje, bodoče mentorje, kasneje pa začnejo izvajanje projekta. “Poudarek je na osnovnošolcih, ker smo ocenili, da so ti najbolj dovzetni za ‘zdrave’ informacije in da znajo vplivati na svojo generacijo in da te informacije nekako nosijo s seboj,” je povedala Peljhan.
V enem šolskem letu v projektu sodeluje med 80 in 100 osnovnih šol, povečuje pa se število otrok, ki sodelujejo v posamezni šoli. V večini šol sodelujejo otroci iz vseh razredov devetletke, sprva pa je bil projekt namenjen bolj drugemu triletju osnovne šole. “Ocena je, da je doslej v našem projektu sodelovalo okoli 70 odstotkov vseh osnovnih šol in podružnic,” je dejala Peljhan.
V okviru projekta so izdali že več knjižic z recepti, tudi v angleškem jeziku, prek slovenskih ambasad so slovenske jedi tudi že predstavljali v tujini, med drugim trikrat v ZDA v Washingtonu, kjer so leta 2017 izvedli tudi akcijo s sistemom tamkajšnjih javnih šol, kjer so en dan za šolarje pripravili slovenske obroke.
Lani so projekt predstavili tudi na Svetovnem prehranskem forumu v Rimu, Evropska komisija pa je leta 2018 projekt označila za enega izmed desetih najboljših praks v Evropi na področju spodbujanja zdravega in trajnostnega načina življenja.
Projekt sofinancira ministrstvo za zdravje, s katerim je društvo Vesela kuhinja na podlagi uspešne prijave na razpis letos podpisalo novo triletno pogodbo, vredno 120.000 evrov. Glavni pokrovitelj projekta pa je trgovska družba Spar Slovenija.