Madžarska bančna skupina OTP je po več kot letu in pol vendarle prejela soglasje Agencije za varstvo konkurence (AVK) za prevzem Nove KBM, so sporočili iz OTP. Pogodba za nakup druge največje slovenske banke je bila podpisana konec maja 2021, OTP pa je vmes že prejela soglasje v okviru skupnega nadzora bank v evrskem območju.
Nova KBM, ki je bila do zdaj prek luksemburške družbe Biser Bidco v 80-odstotni lasti ameriškega sklada Apollo in 20-odstotni lasti Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), bo tako vendarle dobila novega lastnika. Kupnina tudi tokrat ni bila razkrita, je pa po pisanju medijev znašala okoli milijardo evrov.
Zaključek transakcije bo po navedbah OTP predvidoma sledil v naslednjih dneh, takoj zatem pa se bo začel proces združitve SKB, ki jo je OTP kupila leta 2019, in Nove KBM v okviru skupine OTP, s čimer bo po navedbah prevzemnika nastala največja banka v Sloveniji po posojilih in denarnih vlogah.
V OTP pravijo, da želijo poleg stabilnega in dobičkonosnega poslovanja “aktivno prispevati k razvoju slovenskega gospodarstva”. Napovedujejo ponudbo najsodobnejših, hitrih in dostopnih finančnih storitev, tako znotraj poslovne mreže kot prek naprednih digitalnih kanalov.
Kot navajajo, bodo posebno pozornost namenili razvoju hitrih kreditnih produktov z realnimi pogoji za mala in srednje velika podjetja. Podpreti nameravajo tudi velika lokalna podjetja pri vstopu na tuje trge in širitev v tujino prek medsebojno koristnih partnerstev.
OTP Bank je pogodbo o nakupu 100-odstotnega deleža Nove KBM podpisala konec maja 2021, koncentracijo pa so pri varuhu konkurence nato priglasili 1. julija predlani. Sprva so sedanji lastniki in kupec konec postopka pričakovali do konca lanskega junija, se je odločanje regulatorjev zavleklo.
Nekateri mediji so v tem času omenjali informacije, da bi posel lahko celo propadel zaradi pomislekov Evropske centralne banke po ruskem napadu na Ukrajino. OTP je namreč precej izpostavljena do Rusije in Ukrajine, zaradi česar je beležila tudi močno poslabšanje poslovnih izidov. AVK naj bi medtem ob pomislekih glede učinka na konkurenco na bančnem trgu zahtevala dodatno dokumentacijo in pojasnila, saj bosta po združitvi Nove KBM in SKB na trgu dva skoraj enakovredna velika in močna akterja. Drugi je NLB. Odločba AVK sicer na spletnih straneh še ni objavljena.
Sklad Apollo je Novo KBM skupaj z EBRD kupil sredi leta 2016 za 250 milijonov evrov. Apollo oz. v njegovem imenu Nova KBM pa je sredi leta 2019 za 444 milijonov evrov kupila še Abanko. Zanjo se je takrat potegovala tudi madžarska OTP.
Vsi ti prevzemi so sledili obsežni sanaciji bank konec 2013 in v 2014, ko je država zaradi hudih težav v gospodarski in finančni krizi banke v celoti nacionalizirala in se nato Evropski komisiji v zameno za odobreno državno pomoč zavezala, da jih bo privatizirala.
Apollo in EBRD sta si po pisanju Financ v času lastništva Nove KBM izplačal tudi za nekaj manj kot 220 milijonov evrov dividend, je imela pa seveda v tem času tudi večdesetmilijonske stroške z integracijo Abanke in tehnološko posodobitvijo bančnega poslovanja. Prav tako so vmes za nerazkrito vsoto kupili lizinško družbo Summit Leasing.
Ta za zdaj ostaja Apollu in EBRD. Po pisanju Financ naj bi bila lizinška družba, ki se je v zadnjem času širila v regiji, v kratkem naprodaj, med interesenti zanjo v poslovnem mediju omenjajo NLB.
Skupina OTP v Sloveniji ni aktivna le na bančnem področju. Prek družbe Mendota Invest je odkupila projekt komercialnega dela ureditve območja osrednje ljubljanske železniške postaje. V OTP pravijo, da so načrte za gradnjo nepremičninskega projekta, ki ohranja ime Emonika, že posredovali v soglasje ministrstvu za naravne vire in prostor. Kot je pred časom razkril ljubljanski župan Zoran Janković, so plačali že tudi skoraj 25 milijonov evrov komunalnega prispevka.
Na eni največjih urbanističnih črnih točk v središču Ljubljane je predvidena gradnja hotela, stanovanj, pisarn in nakupovalnega središča s približno 85.000 kvadratnimi metri bruto najemnih površin.