Simona Toplak v komentarju Obupne politične odločitve piše, da je veliko sistemsko tveganje za blaginjo ljudi to, da ukrepov več ne sodimo po rezultatih, po tem, ali doprinesejo k blaginji in povečevanju premoženja in udobja ljudi. Meni, da jih sodimo po ideološki pravovernosti. To pa gre, dokler ne gredo ljudje na ulice.
“Če torej predsednik slovenske vlade Robert Golob pove, da če smo v krizi in če država zmore pomagati, je dobro, da pomaga (ali prek povišanja plač, pomoči pri cenah energentov ljudem in podjetjem, drugih transferjih) – sta ta izjava in ta pomoč dobrohotno sprejeti. V bistvu pa je takšna pomoč v krizi ponudbe – in ne v krizi povpraševanja – problem, in ne rešitev. Za opazovalce bo poučno, kako bodo slovenski sindikati – tako javnega sektorja kot industrije – odreagirali na napovedano pokojninsko reformo. Jih je politično spretni Golob utišal, ker jim je pravkar zvišal plače ali dal obljube o zvišanju, ali pa bodo tudi v Sloveniji zgodovinske demonstracije? To ne bo pomembno vprašanje samo z vidika, komu se bodo priklonili sindikati. To ne bo le pomembno ekonomsko in politično vprašanje. To bo pomembno ‘ideološko’ vprašanje: Golob ali udobje.”