V Italiji se v nedeljo obeta zmaga desnice, Melonijeva pa bi lahko postala prva italijanska premierka
Okoli 50 milijonov volivcev v Italiji bo v nedeljo odločalo o novi sestavi poslanske zbornice in senata. Glede na napovedi se zmaga obeta desnemu polu. Vodja postfašističnih Bratov Italije Giorgia Meloni bi lahko postala prva italijanska premierka. Zaskrbljenost zaradi dogajanja v Italiji je zaznati tudi v Evropi.
Zadnje raziskave javnega mnenja so napovedovale, da bi lahko desni pol, v katerem sta poleg Bratov Italije še desna Liga Mattea Salvinija in desnosredinska Naprej Italija Silvia Berlusconija, dobil dobrih 45 odstotkov glasov.
Levi pol, v katerem je poleg levosredinske Demokratske stranke (PD) Enrica Lette še nekaj manjših strank, naj bi zbral med 28 in 29 odstotkov glasov. Zadnje javnomnenjske raziskave so bile sicer v skladu z zakonodajo objavljene dva tedna pred volitvami, kasneje pa so prepovedane.
Med posameznimi strankami so sicer v vodstvu Bratje Italije, ki naj bi dobili skoraj četrtino glasov (pred štirimi leti so jih le štiri odstotke), sledi jim PD z okoli 21 odstotki. Gibanje pet zvezd, zmagovalec volitev leta 2018, ki se spopada z notranjimi trenji, je na tretjem mestu z okoli 13 odstotki, sledi Liga, ki naj bi jo volilo 12 odstotkov vprašanih. Berlusconijeva Naprej Italija naj bi dobila nekaj manj kot osem odstotkov.
Glede na to, da naj bi Bratje Italije na desnem polu dobili največ glasov, njihova vodja računa, da bo postala prva ženska v palači Chigi. Retorično spretna Giorgia Meloni, ki sebe označuje za konservativko, je pritegnila številne Italijane, tudi take, ki jim sicer ni blizu fašistična ideologija.
Giorgia Meloni Italijane in tudi mednarodno javnost prepričuje, da je njena stranka, čeprav izhaja iz neofašističnega Italijanskega socialnega gibanja, fašizem pustila za seboj, a ji mnogi ne verjamejo.
Vodja PD Letta svari, da je Italija na razpotju, ali bo šla naprej ali se bo vrnila v preteklost. Vendar njegovi stranki na razdrobljeni levici ni uspelo oblikovati široke koalicije. Že na začetku kampanje je Letta izključil tudi sodelovanje z Gibanjem pet zvezd. Računa predvsem na podporo okoli petine volivcev, ki še ne vedo, komu bi dali svoj glas.
Med kampanjo je bila v ospredju draginja oziroma ukrepi za pomoč ljudem in podjetjem, na desnici je bilo veliko govora tudi o migracijah oziroma predvsem proti njim.
Dogajanje v Italiji napeto spremljajo v Bruslju in članicah EU. Če bo nova premierka postala Giorgia Meloni, bo namreč madžarski premier Viktor Orban za svoje zamisli dobil močnega zaveznika v Rimu.
Pred volitvami je bilo veliko slišati o vplivu Moskve na kampanjo. Salvini in Berlusconi sta bila v preteklosti znana po tesnih povezavah z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, vodja Lige pa je med kampanjo tudi odkrito podvomil v smiselnost evropskih sankcij proti Rusiji.
Boj za sedeže v poslanski zbornici in senatu je letos še posebej hud, saj se je glede na zadnje volitve leta 2018 število članov obeh domov parlamenta zaradi reforme zmanjšalo. Poslancev ne bo več 630 kot doslej, ampak le 400, senatorjev pa bo 200 namesto dosedanjih 315.
Zapleten italijanski volilni sistem favorizira večje stranke oziroma zavezništva strank in je mešanica proporcionalnega in večinskega. Okoli dve tretjini mandatov je izbranih po proporcionalnem, tretjina pa po večinskem sistemu.
Slovenska manjšina v Italiji, ki v Rimu nima zagotovljenega sedeža, upa, da bo tudi po volitvah ohranila svojega predstavnika v parlamentu. Demokratska stranka je dosedanjo senatorko Tatjano Rojc postavila za nosilko liste v Furlaniji – Julijski krajini, s čimer ima tudi ob zmanjšanem številu senatorjev dobre možnosti za izvolitev.
Volilna udeležba bo po napovedih nizka, doma naj bi ostalo 16 milijonov volivcev. Če bo res tako, bo to najnižja udeležba na parlamentarnih volitvah v Italiji doslej, doma naj bi ostalo veliko mladih.
Prvič doslej je v Italiji kampanja potekala v času tradicionalnih avgustovskih počitnic, kar je posledica padca vlade Maria Draghija sredi poletja. Redne volitve bi morale biti prihodnjo pomlad.
Volišča bodo v nedeljo odprta od 7. do 23. ure. Po zaprtju volišč bodo italijanski mediji objavili izide vzporednih volitev, prvi neuradni izidi pa bodo znani v ponedeljek zgodaj zjutraj.
Novi parlament se bo prvič sestal 13. oktobra, predsednik republike Sergio Mattarella bo zatem začel posvetovanja o oblikovanju vlade, ki je v Italiji običajno dolgotrajno. Mandat za sestavo vlade predsednik podeli tistemu, ki lahko računa na zaupnico v parlamentu.
Italijanske vlade niso znane po dolgoživosti, edini premier, ki je po drugi svetovni vojni vladal cel petletni mandat, je bil Berlusconi, od leta 1946 pa je imela Italija 67 vlad. Sistem je bil namreč po drugi svetovni vojni zastavljen tako, da bi preprečili, da se na položaj povzpnejo diktatorji, kot je bil Benito Mussolini.