Koalicija v DZ potrdila rebalans z najvišjo porabo doslej, v SDS proti razsipništvu na račun davkoplačevalcev
DZ je danes sprejel rebalans državnega proračuna, s katerim se odhodki zvišujejo za 640 milijonov evrov na najvišji znesek doslej. Predvsem zaradi rasti potrošnje so višji od lani jeseni načrtovani tudi prihodki. Primanjkljaj se bo nekoliko znižal, a ostal nekaj nad dvema milijardama evrov.
Predsednik vlade Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič sta rebalans poslancem predstavila v torek. Oba sta spomnila na zaostrene razmere na energetskih trgih in povedala, da je vlada v rebalans vključila tudi že sprejete in načrtovane ukrepe za blaženje posledic draginje. Rebalans je dobra popotnica za zaključek tega leta in za to, da bo Slovenija skozi energetsko krizo prešla s čim manj praskami, je dejal Golob.
Spremembe proračuna dobre tri mesece pred koncem leta so potrebne tudi zato, ker je prejšnja vlada po potrditvi proračuna novembra lani sprejela še vrsto dodatnih obveznosti. Rebalans zagotavlja plačilo že sprejetih obveznosti, ki niso imele zadostnega kritja, in predvideva pravice porabe za ukrepe do konca leta, je povzel Boštjančič.
Samo zaradi podaljšanja veljavnosti turističnih bonov je bilo v proračunu načrtovanih za 60 milijonov evrov premalo sredstev, je povedal minister. Naštel je še pocenjena vplačila v proračun EU, novo obveznost dodatnega zagotavljanja sredstev za izvajanje zakona o znanstveno-raziskovalni in inovacijski dejavnosti ter sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi brez finančnega vira. “Poleg tega je bila tik pred volitvami sprejeta novela zakona o dohodnini, vlada je hitela tudi z zaposlovanjem, kar se je vse odrazilo na odhodkovni strani proračuna,” je dejal.
Po novem so odhodki načrtovani v višini 14,6 milijarde evrov, kar je največ doslej. Prihodki naj bi predvsem zaradi višje domače potrošnje v prvi polovici leta in višjih prilivov od davka na dodano vrednost znašali 12,5 milijarde evrov oz. 1,1 milijarde evrov več. Državna blagajna bo tako leto končala s nekaj več kot dvema milijardama evrov primanjkljaja.
Največja rast odhodkov je med posameznimi politikami predvidena za intervencijske programe in ukrepe, plačila v proračun EU, varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, podjetništvo in konkurenčnost, obrambo in zaščito, trg dela in izobraževanje.
Med posameznimi proračunskimi uporabniki pa se z namenom financiranja dodatnih covidnih ukrepov povečujejo sredstva za ministrstvo za zdravje, več bodo prejela tudi ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za okolje in prostor, za obrambo, za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter za finance.
Proračunskim porabnikom, ki so ocenili, da do konca leta ne bodo mogli izvesti načrtovanih investicij, se sredstva znižujejo, med njimi je Boštjančič omenil ministrstvi za infrastrukturo in pravosodje. Investicije so bile sicer po njegovih besedah v osnovnem proračunu precenjene in z rebalansom se znižujejo na višine, ki so jih porabniki sami popravili v skladu z oceno zmožnosti porabe do konca leta, je zavrnil očitke o zniževanju sredstev za investicije.
V proračunski rezervi, ki je bila po Boštjančičevih besedah ob prevzemu mandata prazna, je po novem predvideno za 430 milijonov evrov sredstev, pretežno za soočanje z energetsko draginjo. Od tega je 340 milijonov evrov namenjenih za ukrepe za prebivalstvo in gospodarstvo, preostanek bo šel za uskladitev plač in regresov v javnem sektorju.
Vlada je z rebalansom predvidela tudi 750 milijonov evrov za dokapitalizacijo energetskega sektorja, če se bo za to pokazala potreba. Golob je v torek pojasnil, da energetska kriza prinaša s seboj tudi posebnosti na evropski ravni, ki jih nihče ni mogel predvideti. Pri tem je omenil nedavno nacionalizacijo največjega nemškega uvoznika plina Uniper.
Medtem ko so v koaliciji menili, da se vlada z rebalansom ustrezno odziva na aktualne zahtevne in negotove razmere, so bili poslanci opozicije v torkovi razpravi kritični. Rebalansu so očitali predvsem pomanjkanje razvojne naravnanosti, opozarjali so na primanjkljaj in slabo črpanje evropskih sredstev, hkrati pa nasprotovali načrtom vlade, da razveljavi spomladi sprejete razbremenitve pri dohodnini.
Današnjega glasovanja so se poslanci NSi vzdržali, kot je v torek dejal Jožef Horvat, bodo bolj pozorno spremljali sprejemanje proračuna za naslednje leto. DZ je tako rebalans sprejel z 52 glasovi poslancev koalicije in narodnosti, proti je glasovalo 17 poslancev SDS.
Kljub rasti proračunskih izdatkov se potrebni obseg zadolževanja zmanjšuje. Namesto za nekaj več kot pet milijard evrov se bo tako lahko letos državni proračun zadolžil za nekaj več kot štiri milijarde evrov, piše v noveli zakona o izvrševanju proračuna, ki ga je DZ potrdil skupaj z rebalansom. Prav tako so poslanci sprejeli spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za tekoče triletno obdobje v delu, ki se nanaša na leto 2022.
Vlada je v okviru predloga sprememb državnega proračuna za leto 2023 in proračuna za leto 2024 določila razrez odhodkov po posameznih uporabnikih. Cilj je, da upoštevajoč negotovost in nepredvidljivost nadaljnjega razvoja energetske krize zagotovi stabilne javne finance za blaginjo državljanov in ohrani normalno delovanje gospodarstva.
V predlogu sprememb proračuna za leto 2023 vlada načrtuje 16,7 milijarde evrov odhodkov, kar je 25 odstotkov več, kot je zapisano v proračunu za prihodnje leto, ki ga je DZ sprejel novembra lani. Leta 2024 se bodo odhodki po teh načrtih znižali za 7,1 odstotka in vsi proračunski porabniki bodo imeli na voljo 15,5 milijarde evrov.
Med ministrstvi se v primerjavi z veljavnim proračunom najbolj povečujejo sredstva za ministrstvo za zdravje, in sicer za 77 odstotkov. Visoko povečanje proračunskih sredstev je predvideno tudi za ministrstva za finance (+ 49 odstotkov), gospodarski razvoj in tehnologijo (+ 44,3 odstotka), okolje in prostor (+ 34,4 odstotka), zunanje zadeve (+ 25 odstotkov) ter delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (+ 22,9 odstotka).
Preostalim ministrstvom se sredstva povečujejo za po nekaj odstotkov, izjema sta ministrstvi za javno upravo in pravosodje, ki bosta po predlogu sprememb prihodnje leto prejeli 5,7 oz. 1,8 odstotka manj denarja, kot je določeno zdaj.
proračunski uporabnik rebalans 2022 proračun 2023 nov predlog 2023 predlog 2024
v 1000 evrov v 1000 evrov v 1000 evrov v 1000 evrov
________________________________________________________________________________________
min. za finance 3.944.506 3.445.395 5.136.473 4.729.832
min. za notranje zadeve 533.429 542.196 574.565 569.175
min. za zunanje zadeve 135.304 109.156 136.479 123.043
min. za obrambo 840.270 896.101 976.668 1.064.307
min. za pravosodje 91.612 120.414 118.290 125.987
min. za gosp. razvoj in teh. 357.015 215.333 310.701 196.012
min. za kmet., gozd. in prehr. 598.936 578.783 602.124 589.579
min. za infrastrukturo 1.127.574 1.291.692 1.372.965 1.075.500
min. za okolje in prostor 592.535 431.988 580.555 398.678
min. za delo, družino, soc. 2.013.152 1.746.383 2.146.630 2.119.941
min. za zdravje 894.240 523.917 927.152 734.177
min. za javno upravo 254.961 276.563 260.778 221.009
min. za izobr., znanost in šp.2.465.366 2.466.818 2.659.119 2.769.708
min. za kulturo 237.155 244.014 248.496 244.267
________________________________________________________________________________________
vladni pror. uporabniki 14.249.713 13.041.374 16.340.347 15.156.855
nevladni pror. uporabniki 84.279 68.152 75.437 78.335
pravosodni pror. uporabniki 14.249.713 13.041.374 16.340.347 15.156.855
_________________________________________________________________________________________
SKUPAJ ODHODKI 14.580.039 13.360.372 16.691.246 15.506.812
Rebalans državnega proračuna, ki letošnje izdatke zvišuje za 640 milijonov evrov, precej višji od doslej načrtovanih pa bodo tudi prihodki, je v današnjem glasovanju v DZ podprlo 52 poslancev – poleg koalicijskih tudi oba poslanca narodnosti. Proti je glasovalo 17 navzočih poslancev SDS, medtem ko so se v poslanski skupini NSi glasovanja vzdržali.
STA objavlja tabelo s podatki o glasovanju o rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022.
Glasovanje po poslancih:
Svoboda ------------------------------------ AVŠIČ BOGOVIČ NATAŠA Za BON KLANJŠČEK MIRJAM Odsotna ČALUŠIĆ MATEJA Za ČEBELA BOJAN Za DERGANC JOŽICA Za GAZINKOVSKI SANDRA Za GRANFOL VERA Za GREGORIČ MIROSLAV Za GRGUREVIČ LENA Za INTIHAR ALMA Za JANEV ROBERT Za KERT ANDREJA Za KLAKOČAR ZUPANČIČ URŠKA Odsotna KOZLOVIČ TAMARA Odsotna KRAJNC DARKO Za LAH TOMAŽ Za LAMUT MIHA Za MARZIDOVŠEK MARTIN Za NOVAK TEREZA Za NOVAK TINE Za OVNIK GAŠPER Za PEKOŠAK MONIKA Za PREMIK DEAN Za PREMK MARTIN Za PROPS FRANC Za PROSEN KRALJ ALEKSANDER Za RAJBENŠU ANDREJA Za REZAR ALEŠ Za SAJOVIC BORUT Za SLUGA JANJA Za STOJANOVIČ DUŠAN Za ŠETINC PAŠEK MOJCA Za ŠTRAVS KATARINA Za TACER LUCIJA Za URANIČ TEODOR Za VONTA TAMARA Za VREČKO RASTISLAV Za ZAVEC DEJAN Za ŽAVBI LENART Za ŽIBRAT SARA Za ŽIVIC ANDREJA Za SDS ------------------------------------ BAH ŽIBERT ANJA Odsotna BREZNIK FRANC Odsoten ČERNAČ ZVONKO Proti FURMAN KARMEN Odsotna GLADEK RADO Odsoten GODEC JELKA Proti GRIMS BRANKO Proti HELBL ALENKA Proti HOIVIK ANDREJ Proti IRGL EVA Proti JANŠA JANEZ (IVAN) Odsoten JELEN JOŽEF Proti JERAJ ALENKA Proti KALOH DEJAN Proti KEPA FRANCI Odsoten KRIVEC DANIJEL Odsoten LENART JOŽEF Proti LEP ŠIMENKO SUZANA Proti LISEC TOMAŽ Odsoten LOGAR ANŽE Proti MAGYAR JANEZ Proti MAHNIČ ŽAN Proti MOJŠKERC ZORAN Proti PODKRAJŠEK BOJAN Odsoten ROSEC FRANC Odsoten ŠTURBEJ ANTON Proti TANKO JOŽE Proti NSi ------------------------------------ CIGLER KRALJ JANEZ Odsoten ČADONIČ ŠPELIČ VIDA Vzdržana DIMIC IVA Vzdržana HORVAT JOŽEF Vzdržan REBERŠEK ALEKSANDER Vzdržan TONIN MATEJ Vzdržan VRTOVEC JERNEJ Vzdržan ŽAKELJ JANEZ Vzdržan SD ------------------------------------ BAKOVIĆ PREDRAG Za HOT MEIRA Za KNEŽAK SONIBOJ Za MURŠIČ BOJANA Za PREDNIK JANI Za ZRIM DAMIJAN Za ŽNIDARŠIČ JONAS Za Levica ------------------------------------ GREIF TATJANA Za JAKOPOVIČ MILAN Za KORDIŠ MIHA Za SUKIČ NATAŠA Za T. VATOVEC MATEJ Za IMNS ------------------------------------ HORVÁTH FERENC Za ŽIŽA FELICE Za
stranka za proti vzdržani odsotni skupaj ------------------------------------------------------- Svoboda 38 0 0 3 41 SDS 0 17 0 10 27 NSi 0 0 7 1 8 SD 7 0 0 0 7 Levica 5 0 0 0 5 IMNS 2 0 0 0 2
Vir: DZ
V ozadju čaka nesojena komisarka na ministrsko funkcijo. Ne razumem, zakaj je Golob sprejel vse tiste, ki jim ljudstvo ni dalo mandata. Samo zaradi hudobije in maščevanja?
Kranjski most na Savskem otoku, s katerega je padel tovornjak so obnovili predlani. Takrat se je na njem slikala Alenka kot najboljša ministrica, ki skrbi za infrastrukturo domačega kraja. Ta most že propada, ima globoke kolesnice in se dviguje tudi asfalt. Tudi pod mostom so že popravljali napake. Glede na slabo izdelavo pričakujemo odgovornost izvajalcev pa tudi odgovornost naročnikov pri izbiri izvajalca. Tudi na Delavskem mostu se že kažejo napake izvajalca. Tudi na tem mostu se je kameram nastavljala Alenka.